Sreda, 16. julij 2025: Mali in modri

Mali in modri

Jezus se veseli v svojem Očetu, da je velike skrivnosti življenja prikril modrim in razumnim ter jih razodel malim.

Ubogi, osamljeni in odrinjeni, ki iščejo pri Bogu zadnjo rešitev, občutijo, kako je lahko križ prijeten in breme lahko, ko se zavedamo, da ga ne nosimo sami, ampak je na drugi strani križa vedno Bog.

Jezus nas vabi k sebi, da bi lažje sprejeli svoje omejitve. On nam je s svojim življenjem pokazal, da mu nobena stiska ni tuja, kajti njegovo srce je mehko in krotko. Vabi nas, naj pridemo k njemu, položimo predenj vse svoje skrbi, svoje bolečine, svojo nemoč ter vse, kar nosimo v svojem srcu, predamo njegovi ljubeči skrbi. Želi nam zmanjšati naše breme, nam pomagati nositi težo življenja.

To je mogoče le, če smo sposobni ljubiti z njegovo ljubeznijo ter v vsej ponižnosti in preprostosti navezati odnos z Bogom in sočlovekom.

Ljudje okoli nas, naši bratje in sestre v Kristusu, so orodje v njegovih rokah, ko pomagajo človeku v stiski.

Ali sem dovolj ponižen in preprost, da me more Bog uporabiti za svoje orodje?

Odgovor na to lahko dobim le v globinah svojega srca, ko sem dovolil Bogu, da je vanj posijala njegova milost.

Martin Luther King, borec za pravice črncev, je zapisal: »Naj se zgodi karkoli. Bog je mogočen! Če se naši dnevi zmrače in so naše noči temnejše od najgloblje polnoči, pomislimo vselej na to, da je na svetu velika odrešujoča moč. To je Bog. Bog zna najti izhod iz brezizhodnosti. On spremeni včerajšnjo temo v jutrišnjo svetlobo in slednjič v žareči jutrišnji dan večnosti.«

Prosimo Gospoda, naj nam pomaga, da bomo s ponižnim in preprostim srcem pripravljeni sprejeti milost, ki nam jo želi podariti. Naj naša molitev, iskren pogovor z Bogom, spreminja svet in vanj prinaša svetlobo Božje ljubezni.

Sveta Terezija Avilska je zapisala: »Nikoli se ne naveličajmo zahvaljevati se največjemu Kralju in Gospodu, ki nam je pripravil kraljestvo, ki je večno. Kaj so naše majhne bolečine, ki bodo jutri prenehale, proti tisoč radostim, ki nas čakajo na koncu poti.«

Zato se je vredno potruditi in vzpostaviti resničen in pristen stik z Gospodom v zaupni in vztrajni molitvi, saj si tako odpiramo vrata v nebesa.

Molivci so dar svetu, saj ga s svojim zaupnim odnosom do Boga spreminjajo in posvečujejo. Naj nam ne bo težko stopiti na pot molitve: slavljenja, zahvale in prošnje k našemu nebeškemu Očetu, po vzoru našega odrešenika in brata Jezusa.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak