Petek, 25. julij 2025: Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila

Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila,

in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.

Se je šalil? Jih je vlekel za nos? Nikakor, Jezus preprosto razodeva novo lestvico vrednot. Resnični privilegij, častno mesto v njegovem kraljestvu je nekaj drugega: z njim je potrebno deliti njegovo usodo in mu biti blizu, ko je na križu ( »piti kelih« ).

Danes je priložnost, da razmislimo o drugem velikem maliku tega sveta: o moči in oblasti. Moč oz. oblast sama po sebi ni slaba. Boga kličemo »Vsemogočni«, in Sveto pismo pravi, »da je moč pri Bogu« (Ps 62,12). Ker pa je človek zlorabil moč, ki mu je bila zaupana, ter jo spremenil v gospodovanje in stiskanje močnejšega nad šibkejšim, je Bog ukrepal. Kako? Odložil je svojo vsemogočnost; »vsemogočni« je postal »nemočni«. Moč je spremenil v služenje.

Tako se razodeva nova moč, ki je moč križa. Moč je neverjetno razraščena in se prikrade vsepovsod, kakor pesek iz Sahare, kadar zapiha veter široko.

Naš razum ( »misli srca« ) lahko postane neke vrste prestol, na katerega smo sedli, da bi izdajali zakone in izločili tiste, ki se jim ne podredijo. Vsaj v željah smo »mogočni na prestolih«. Potem je tu družinsko okolje. Tudi tu se na žalost lahko zgodi, da pride na dan naša prirojena volja po gospodovanju in nasilni nadvladi, ki povzroča nenehno trpljenje vsem žrtvam takega vedenja.

Kaj postavlja evangelij nasproti môči? Služenje! Moč, ki je za druge, ne pa nad drugimi. Moč podeljuje avtoriteto, služenje pa podeljuje nekaj več: ugled, se pravi spoštovanje, ceno, resnično veljavo pri ljudeh. Evangelij postavlja nasproti moči tudi nenasilje, se pravi neko drugačno moč, ki je moralna in ne fizična. Jezus je rekel, da bi lahko prosil Očeta, pa bi mu poslal dvanajst legij angelov, ki bi ga branili pred sovražniki, ki so prišli, da bi ga križali (prim. Mt 26,53), a je rajši molil zanje. Služenje pa se seveda ne izraža vselej in samo z molkom in podrejenostjo oblasti. Včasih lahko sili, da pogumno povzdignemo glas proti njej in njeni zlorabi.

Med žalostnimi stvarmi, ki jih je Jezus izkusil v svojem življenju, je bila prav zloraba oblasti. Proti njemu se je razbesnela politična in verska oblast tistega časa: Herod, veliki zbor, Pilat. Zato je on blizu in lahko tolaži vse tiste, ki v katerem koli okolju (v družini, skupnosti, civilni družbi) na sebi izkušajo zlorabljeno in tiransko moč oblasti. Z njegovo pomočjo je mogoče ravnati, kot je ravnal on: ne se dati »premagati hudemu«, ampak »premagati húdo z dobrim«.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak