Torek, 5. avgust 2025: Malovernež

Malovernež

V življenju vsakega človeka lahko začne divjati nevihta, ko se počutimo ogrožene in se nas poloti strah za življenje. Znajdemo se v podobnem položaju kot apostoli v današnjem evangeliju, ko jih je sredi morja zajela nevihta.

V Svetem pismu morje predstavlja nevarnost in preizkušnje. V takih trenutkih se ne moremo rešiti sami, ampak more samo Bog ustaviti vihar našega življenja.

Ko se učencem zdi, da so že izgubljeni, pride k njim Gospod, ki pomiri njihov strah: “Bodite pogumni! Ne bojte se. Jaz sem”. Besede “Jaz sem” pa Sveto pismo uporablja pri razodevanju Boga. Z njimi se je Bog predstavil Mojzesu, Kristus pa apostolom.

Učenci so ga ob tem priznali za Boga, saj “so se mu priklonili do tal”. Priklon do tal pa so naklanjali samo Bogu. Tako nam evangelij sporoča, da je Jezus Bog, ki prihaja k nam v stiskah in težavah. V našem strahu in dvomu nam sporoča: “Imejte pogum! Ne bojte se. Jaz sem”.

Vstopajmo v življenje z zavestjo, da nam je Kristus že velikokrat izkazal pomoč. Priznavajmo ga za Božjega Sina in pravega Boga, obenem pa prosimo, naj nam stoji ob strani v nevihtah in viharjih našega življenja.

Peter pa je podvomil in slišal: Malovernež, zakaj si dvomil? Različni dvomi tudi nas spremljajo vse življenje in najbrž ni človeka, ki ga kdaj ne bi razjedali dvomi. Mnogokrat dvomi prinesejo človeku toliko trpljenja in gorja, da se sprašuje, zakaj Bog dopusti toliko negotovosti. Od kod se je naselil dvom v človeka? Zakaj mu je tako lasten?

Dvom nastane v srcu zato, ker se bojujeta dve sili, ki hočeta druga drugo premagati. To, kar je v nas Božjega, se bojuje s tistim, kar je od hudobnega duha ali pa izvira iz naše sebičnosti. Ker je naše srce premalo zavzeto za Boga, ima druga sila toliko večjo moč. Ko bi bili popolnoma trdno odločeni za Božje, bi se v nas ne dogajali boji, ne bi dvomili. Premalo trdno smo navezani na Boga, zato imajo drugi miki v nas moč, da nas silijo v eno ali drugo odločitev.

Ali je Bog človeka kaznoval, ko mu je dal svobodno voljo, ki je vendar izvir vseh dvomov? Ne, ni ga kaznoval, človek se je sam kaznoval, ker se je svobodno obrnil od Boga.

Greh ima nad nami veliko moč in zaradi naše ranjenosti po izvirnem grehu smo se mu manj sposobni upirati. Zato se v naši notranjosti odvijajo boji: odločiti se za Boga ali za katero drugo stvar? Tudi naša sebičnost nas vodi v mnoge dvome. V naših srcih še vedno odmeva beseda hudobnega duha našim prvim staršem: »Bosta kakor Bog.« Vsak človek bi rad nekaj pomenil. Rad bi postal slaven in velik. Toda to slavo bi rad dosegel brez Boga, s svojimi lastnimi močmi. Bog pa nas vedno nagovarja k služenju in ponižnosti. Sam nam je dal tak zgled. Zato mu ne verjamemo, da nas vodi v slavo in nas hoče narediti velike. Radi bi sami nekaj naredili, zato nam rojijo po glavi vse vrste načrti in velike reči. Začnemo jih veselo, z veliko poguma, potem pa nam začne pogum upadati in podvomimo v svoje sposobnosti. Dvom nam jemlje še tisto moč, ki jo imamo. Seveda je vse skupaj obsojeno na polom, ker smo se dejanja lotili z napačne strani.

Zaupati bi morali Bogu, ki gleda drugače kakor človek. Bog bi nas vodil v prave višine. Ne bi nas oropal našega človeškega veselja, ampak bi nam dal oboje: da bi rasli v služenju in ponižnosti ter bili priljubljeni pri ljudeh.

”Ne bojte se!’ To je Jezusovo zagotovilo in pomiritev za vsakega, ki veruje vanj. Pridejo hude reči v življenju posameznikov in skupnosti, ampak neomajno zaupanje v Jezusa se bo obrestovalo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Aaron Burden, Unsplash

obj.: NN