Kratka meditacija za poletne dni: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.«

Poletje je kot dolg vdih med dvema poglavjema leta. Dnevi so daljši, svetloba mehkejša, in tudi srce hrepeni po malo več lahkotnosti.
A čeprav nam narava ponuja počasnejši ritem, naše misli pogosto še vedno tečejo kot spenjena reka: dovolimo si da nas še naprej tarejo skrbi, obkolijo obveznosti in načrti.
A Jezusov glas te vztrajno in nežno vabi: »Pridi k meni…«
Ne kot ukaz. Ne kot naloga na seznamu. Ampak kot povabilo v senco pod drevesom, kjer je dovolj časa, da zadiham.
V teh poletnih dneh te vabim, da si vsak dan privoščiš nekaj minut »poletne tišine«.
Naj bo to jutro, preden se hiša zbudi. Ali večer, ko veter prinaša vonj po travi.
Zapri oči in si predstavljaj, da sediš ob Jezusu, nekje ob jezeru. On te gleda, ne da bi želel popravljati tvoj svet.
On samo je zraven tebe — zate.
Vprašanje za srce:
Kaj bi se zgodilo, če bi danes svoje skrbi položil v Njegove roke in jih tam pustil? Kaj bi Jezus naredil z njimi ni pomembno, On zmore vse. Pomembno je to, kako se ti počutiš, ko vse predaš v Njegove roke?
Molitev:
Gospod, poletje je tvoje darilo meni.
Uči me počivati v Tebi.
Naj se moje srce spočije od nemira
in naj v Tvojem miru znova najdem moč za nove poti.
Amen.
pripravila: Neža Novak
foto: Neža Novak




