Sreda, 20. avgust 2025: Prenašali težo dneva

Prenašali težo dneva

Jezusova razlaga današnje prilike je zelo jasna, a kljub temu se nam ponavlja vedno isto mučno vprašanje: kako je lahko hišni gospodar tako nepravičen, da so vsi dobili enako, pa čeprav so eni delali 12 ur in drugi samo eno uro? To vprašanje je razumljivo, ker razmišljamo v logiki “zaslug“, torej, koliko si kdo zasluži za svoje delo.

Ves svet tako deluje in vsi vemo, da če več delaš si pač več zaslužiš.

Morda bi se nam celo zdelo potrebno Jezusa opomniti, naj drugič ne uporabi v svoji priliki kategorij, kot so delo, plačilo, urna postavka, … ker tega pač v logiki današnje ekonomije ne bomo razumeli. No, morda pa je ravno to potrebno, da nas “uščipne“ in tako naredi pozorne za resnico, ki nam jo pripoveduje.

Namreč, v priliki ne gre za to, koliko si kdo za svoje delo zasluži, ampak koliko tisti, ki ima, zastonj podari od svojega.

Nebeškega kraljestva si namreč ne moremo zaslužiti. Bog nam ga daje zastonj. In Bog ga želi podariti zastonj vsakemu, tako tistemu, ki vse življenje izpoveduje svojo vero in živi po zapovedih kot tudi tistemu, ki se zadnjo uro življenja obrne k Bogu. Bog je pač velik, usmiljen in ljubezniv in nikogar ne zapusti. Če se torej usajam, češ, kako se lahko Bog usmili nekoga, ki je samo uro bil njegov, jaz pa sem vse življenje delal Zanj, tega ne počnem iz občutka pravičnosti, ampak iz zavisti in “hudobnega srca“.

Evangelij, ki smo ga pravkar poslušali, nam torej predstavi gospodarja, polnega usmiljenja. To usmiljenje je zelo konkretno, poglejte ga: ob vsaki uri dneva vstane in gre iskat ljudi. Ne išče jih, ker bi imel potrebo po delavcih. Išče jih, ker ve, kako težko je živeti brez dela, zavržen. Išče jih, da bi jih odkupil, ker ima sočutje do njih.

Ta evangelij ni neka zgodbica, iz katere bi morali s trudom izluščiti neko moralo. Ta evangelij je Resnica, ki se vrši medtem, ko se oznanja, danes.

Danes te Kristus gleda in vidi ves tvoj dolgčas, ves tvoj ne-smisel, vso tvojo utrujenost. Danes te Kristus gleda z očmi polnih usmiljenja. Gleda te in te kliče po imenu in ti pravi: »Otrok, pojdi danes delat v moj vinograd. Pridi z menoj, rad bi te popeljal tja, kjer bo imelo tvoje življenje smisel, kjer boš vedel, zakaj počenjaš stvari, kjer boš vedel, kam greš in od kje prihajaš. Želim te privesti v moj vinograd, v mojo hišo, v mojo Cerkev. Želim, da si z menoj. Želim, da bi se dobro počutil, kajti z menoj se boš imel dobro. Jaz sem edini, ki lahko da smisel tvojemu življenju.«

Glej, kako te Gospod ljubi! Gospod te popolnoma pozna, ve, kdo si. Ve za vse, kar si storil, rekel in pomislil, v celem tvojem življenju, tudi v tem dnevu. Kljub vsemu te je izbral in te kliče. Ne kliče nekoga popolnega, ali nekoga drugega, ne kliče neke skupine, ampak kliče tebe, prav tebe. Ker te ljubi. Ljubi te in te hoče pri sebi.

Pomisli, kako lepo: verjetno boš ta teden naredil iste stvari kot prejšnji teden. Ampak tokrat imaš možnost, da jih narediš z Jezusom Kristusom. Šola, delo, bolezen, vdovstvo, starost, napor, osamljenost, ostanejo vse iste; vendar z Jezusom Kristusom se vse spremeni.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Aaron Burden, Unsplash

obj.: NN