Sreda, 27. avgust 2025: Podobni pobeljenim grobovom

Podobni pobeljenim grobovom

Pismoukom je Jezus rekel, da so podobni pobeljenim grobovom. Skrbeli so zgolj za zunanjo lepoto stvari in ne za to, kar je znotraj. Tam v notranjosti je kraljevala pokvarjenost. Pokvarjeni so bili  zaradi nečimrnosti, zaradi tega, ker so skrbeli samo za to kar se vidi na zunaj, zaradi zunanje lepote, zaradi zunanje pravičnosti.

Velikokrat smo na isti stopnji tudi mi danes, ko nam življenje omrači potrošništvo in potem iščemo boga, ki bi bil po naši meri.

Nenazadnje pa obstajajo tudi kristjani, ki so dopustili, da so jih ideologije pokvarile in so prenehali biti kristjani zato, ker jim to pač ne ugaja. Strah jih je, da bi zaradi svoje vere izgubili določene privilegije. 

Vsi ti zaradi nespametnosti končajo v pokvarjenosti. V čem je ta nespametnost?

Nespametnost je ne poslušati. Nezmožnost poslušati Božjo Besedo. To je takrat,  ko Beseda ne vstopi v našo notranjost, ko ne dopustim, da bi vstopila, ker je ne poslušam. Nespametni ne posluša. Misli, da posluša, vendar ne posluša. Vedno dela po svoje. In zato Božja beseda ne more vstopiti v srce in ni prostora za ljubezen. In če slučajno vstopi, vstopi okrnjena, spremenjena zaradi mojega pojmovanja stvarnosti. Nespametni ne znajo poslušati. In ta gluhota jih vodi v pokvarjenost. Božja beseda ne vstopi, ni prostora za ljubezen ter na koncu ni prostora za svobodo.

Postanejo sužnji, ker zamenjajo Božjo resnico z lažjo in častijo stvarstvo namesto Stvarnika: Niso svobodni. Ne poslušanje, ta gluhota ne da prostora ljubezni niti svobodi: vedno nas vodi v suženjstvo. Ali jaz poslušam Božjo besedo? Ali ji dopustim, da vstopi? Ta Beseda je, živa in dejavna, presoja vzgibe in misli srca. Zareže, gre v notranjost. Ali dovolim tej Besedi, da vstopi ali sem gluh zanjo? Ali jo pretvorim v navideznost, malikovalstvo, malikovalske navade?

Obstajajo nespametni kristjani in tudi nespametni pastirji. Sv. Avguštin jih je dobro in močno okaral, saj nespametnost pastirjev škodi čredi. Pri tem je navedel nespametnost pokvarjenega pastirja, nespametnost pastirja, ki je zadovoljen s samim sabo. Ob tej nespametnosti pa glejmo Gospoda, ki je vedno pri vratih, trka in čaka. Pomislimo na Gospoda, ki hrepeni po nas: na njegovo ‘prvo ljubezen’ do nas.

Če zapademo v to nespametnost, se oddaljimo od njega in on občuti, da manjkamo.  Jezus je zaradi tega tudi jokal, jokal je nad Jeruzalemom: šlo je za hrepenenje po ljudstvu, ki ga je izbral, ki ga je ljubil, vendar pa se je oddaljilo zaradi nespametnosti; raje je imelo navideznosti, malike.

Zahvalimo se Gospodu za Njegovo besedo! Čeprav je tokrat zelo stroga, se zavedajmo, da je iz Božje ljubezni namenjena za naše spreobrnjenje in odrešenje! Bogu hvala, ker nas na to opozarja in nam še podarja čas za pripravo na Njegov prihod. Prosimo ga za potrebno luč in moč, da bi vedno poslušali in slišali  in živeli napolnjeni z Božjo Besedo. Tako bo naša notranjost lepa  in ne bo pokvarjena.

Ostanimo povezani v molitvi, ki naj temelji na močni veri in zaupanju v živo Božjo besedo!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Aaron Burden, Unsplash

obj.: NN