Sobota, 30. avgust 2025: Prilika o petih, treh in enem talentih

Prilika o petih, treh in enem talentih

Evangelij nam predstavi priliko o talentih.  Neki človek pred svojim potovanjem izroči svojim služabnikom talente, ki so bili v tistem času denar velike vrednosti. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in spet drugemu enega, vsakemu glede na njihove sposobnosti. Služabnik, ki je prejel pet talentov, je podjeten, saj je z njimi pridobil pet drugih. Na isti način se obnaša služabnik, ki je prejel dva, saj je pridobil druga dva. Nasprotno pa služabnik, ki je prejel enega, je skopal luknjo v zemljo in tja skril kovanec svojega gospodarja.

Ta služabnik sam razloži gospodarju ob njegovi vrnitvi razlog svojega dejanja, rekoč: ‘Gospodar, spoznal sem te, da si trd človek. Ta služabnik nima do svojega gospodarja zaupljivega odnosa, ampak se ga boji in to ga blokira. Strah nas vedno blokira in zaradi strahu pogosto naredimo napačne odločitve in izbire. Strah odvzame pogum za pobude, vodi nas v zatekanje gotovih in zagotovljenih rešitev in tako se konča pri tem, da se ne udejanji nič dobrega. Potrebno je imeti zaupanje in ne strah, da lahko hodimo in rastemo na poti življenja.

Iz te prilike spoznamo, kako pomembno je imeti pravo predstavo o Bogu. Ne smemo si misliti, da je on zloben, trd in strog gospodar, ki nas hoče kaznovati. Če je v nas ta napačna podoba o Bogu, tedaj naše življenje ne bo moglo biti rodovitno, saj živimo v strahu in ta nas ne bo vodil k nečemu konstruktivnemu. Poklicani smo k premisleku, da bomo odkrili, kakšna je naša resnična predstava o Bogu. Že v Stari zavezi se je razodel kot ‘usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi’. Jezus nam je vedno pokazal, da Bog ni strog in nestrpen gospodar, temveč oče, poln ljubezni, nežnosti in dobrote. Zaradi tega moramo imeti neizmerno zaupanje vanj.

Jezus nam je pokazal na različne načine Očetovo velikodušnost in skrb, tako s svojo besedo, s svojimi dejanji, s svojim sprejemanjem vseh, posebej grešnikov, majhnih ter revnih,  prav tako pa tudi s svojim opominjanjem, ki kaže na njegovo prizadevanje, da ne bi mi brezkoristno zapravili svojega življenja. To je tudi znak, da nas Bog zelo ceni. Zavedanje tega nam pomaga, da smo odgovorni pri vsakem našem dejanju. Zato nas prilika o talentih kliče k osebni odgovornosti ter k zvestobi, ki postane tudi sposobnost, da se neprestano odpravljamo po novih poteh na pot in tako ne zakopljemo talente oziroma darove, ki nam jih je Bog podaril in za katere bo od nas zahteval obračun.

Ta prilika nas spodbuja, naj ne skrivamo svoje vere in svojega upanja v Kristusa, naj ne zakopljemo Besede evangelija, ampak storimo, da kroži v našem življenju, v naših odnosih, v konkretnih situacijah, kot moč, ki privede v krizo, da očisti ter prenovi. Delati torej tako, da bodo ti talenti, ta darila, ti darovi, ki nam jih je Gospod dal, za druge, da se bodo množili in s pričevanjem obrodili sadove.

Poleg tega pa Gospod ne daje vsem istih stvari ter na isti način. Osebno nas namreč pozna ter nam zaupa tisto, kar je ravno prav za nas. Vendar pa vsem da nekaj skupnega in to je njegovo neizmerno zaupanje. Bog ima zaupanje v nas, nam zaupa. To pa je enako za vse. Ne razočarajmo ga! Naj nas strah ne preslepi, temveč Mu zaupanje vrnimo z zaupanjem.

Devica Marija je to udejanjila na najlepši in najpopolnejši način. Ona je prejela in sprejela najbolj odličen dar, Jezusa osebno, in ga človeštvu darovala z velikodušnim srcem. Naj nam Bog pomaga, da bi odgovorno in marljivo ravnali s talenti, ki nam jih je namenil, da bodo le-ti v službi človeku v izgradnji boljšega sveta, ki bo temeljil na ljubezni in sočutju, ne pa na namišljenem samopoveličevanju in samozadostnosti.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Aaron Burden, Unsplash

obj.: NN