Četrtek, 4. september 2025: Ne boj se, odslej boš…

Ne boj se, odslej boš

Evangelij nam pripoveduje, kako je Jezus poklical prve učence. Ribiči so bili na obali Genezareškega jezera. Celo noč so delali, ne da bi kaj ulovili. Jezus stopi v čoln enega izmed njih, Simona. Nato začne oznanjati Božjo Besedo ljudem, ki so se zbrali v velikem številu. Simon je verjel Jezusu, ko je dejal Jezusu: a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« Ta njegova vera ga ni razočarala.

Čudežno znamenje ulova je Simona prepričalo, da Jezus ni le izjemen učitelj, katerega beseda je resnična in mogočna, ampak da je On Gospod, da je razodetje Boga. Ta bližina je v Petru vzbudila močno občutje lastne bede in nevrednosti. S svojega človeškega stališča meni, da mora med grešnikom in Svetnikom biti določena razdalja. A v resnici prav njegovo stanje grešnika terja, da se Gospod ne oddalji od njega, na isti način kot se zdravnik ne more oddaljiti od bolnika.

Jezusov odgovor Simonu Petru je tako pomirjujoč in odločen: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« Ribič iz Galileje zaupa tem besedam, pusti vse in gre za Njim, ki je postal njegov Učitelj in Gospod. Enako sta storila tudi Jakob in Janez, ki sta bila Simonova družabnika.

Največji čudež, ki ga je Jezus storil za Petra in druge razočarane in utrujene ribiče, ni bila polna mreža rib, ampak da jim je pomagal, da niso padli kot žrtve razočaranja in malodušnosti zaradi poraza. Odprl jih je, da so postali oznanjevalci in pričevalci njegove besede in Božjega kraljestva.

To je logika, ki vodi Jezusovo poslanstvo in poslanstvo Cerkve: iskati, ‘loviti’ ljudi, da bi jim povrnili polno dostojanstvo in svobodo, preko odpuščanja grehov. Bistveno v krščanstvu je širiti poživljajočo in zastonjsko ljubezen Boga, z držo sprejemanja in usmiljenja do vseh, da bi se vsakdo lahko srečal z Božjo nežnostjo in imel polnost življenja.

Spovedniki so prvi, ki morajo posredovati Očetovo usmiljenje, in sicer po Jezusovem zgledu, tako kot sta delala sveta brata, pater Leopold in pater Pij.

Današnji evangelij nas sprašuje: Znamo resnično zaupati v Gospodovo besedo? Ali si pustimo vzeti pogum zaradi naših padcev? Poklicani smo bodriti vse, ki se počutijo grešnike in nevredne pred Gospodom, potrte zaradi lastnih napak. Reči jim moramo Jezusove besede: »Ne bojte se.« »Očetovo usmiljenje je večje od tvojih grehov! Večje je! Ne bojte se …«

Marija pa naj nam pomaga vedno bolj razumeti, da biti učenci pomeni hoditi po sledeh, ki jih je zapustil Učitelj. To so sledi Božje milosti, ki obnavlja življenje za vse.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Neža Novak

obj.: NN