Četrtek, 18. september 2025: Odpuščeno, ker je mnogo  ljubila

Odpuščeno, ker je mnogo  ljubila

Evangelij  nam spregovori o čudežu spreobrnjenja. Grešna žena, ki je nosila etiketo javne grešnice, z vso ljubeznijo in zaupanjem poklekne k Jezusovim nogam in mu s solzami umiva noge, jih poljublja in z dišečim oljem mazili.

Dana ji je bila milost, da je začutila veličino Jezusa kot odrešenika. Jezus ni videl samo njenih grehov, ampak tudi dobre strani in željo, da začne novo življenje.

V imenu ljubezni Boga ji odpusti grehe. Vrne ji Božje otroštvo, ki je velik privilegij, ki smo ga tudi mi prejeli brez svojih zaslug.

Vsaka ljubezen pa zahteva odgovor: če jo sprejmemo, mora biti naš odgovor hvaležnost in veselo služenje; če jo zavrnemo, si moramo krivdo za življenjski neuspeh pripisati samemu sebi.

Na koncu pa je pred nami še ena možnost: Božje usmiljenje. Z njim smemo vedno računati, kajti Bog je še posebej po Jezusu Kristusu pokazal, da želi odpuščati slehernemu, ki to sprejme.

Predvsem se varujmo farizejske pravičnosti, ko smo tolikokrat nagnjeni k sodbi bližnjega, sami pa se počutimo pravične in brez greha.

Obstaja samo ena vrsta ljudi – grešniki. Ti pa se delijo na tiste, ki to priznajo in na one, ki tajijo. Poznam ljudi, ki pod milim nebom nimajo nobenega greha. Drugi so grešniki, o, to ja, jaz pa ne, obenem pa kritizirajo in opravljajo druge. Ponovijo farizejsko držo, ki jim onemogoča, da bi se približali Jezusu, ga prosili odpuščanja in doživeli zdravilnost njegovega ljubečega pogleda.

Ljudem, ki trdijo, da nimajo greha, ne more biti veliko odpuščeno, ker malo ljubijo.

Ženi iz današnjega evangelija pa je bilo veliko odpuščeno, »ker je močno ljubila«. Ženina skesanost izvira iz zavesti, da jo Kristus ljubi. Grehov ji je žal, ker je žalila Ljubezen samo.

Kdor je enkrat doživel Kristusovo ljubezen, tega ne bo nikoli pozabil. Kristusov pogled bo vedno počival na njem.

Biti kristjan ne pomeni biti priden in delati vse prav. Ko vam pravim, da kdor ljubi tudi greši, ne pravim, grešite, pa bo prav. Biti kristjan pomeni hoditi po robu med pravičneži in javnimi grešniki. Pomeni biti razpet med pravičnostjo in hrepenenjem po ljubezni. Ljubezen vedno na nek način ruši postavo. Ne smemo biti sužnji tega, kar je prav, niti sužnji strasti. Vedno moramo biti služabniki ljubezni. Bog daj, da bi to zmogli.

Prosimo Gospoda za milost, kajti vse dobro prihaja s pomočjo milosti – sami iz sebe ne moremo ničesar storiti niti ljubiti.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Neža Novak

obj.: NN