Je Slomšek danes še aktualen?

Blaženi škof Anton Martin Slomšek je Slovencem zapustil izjemno dediščino, ki se je danes premalo zavedamo. V njegovem verskem in duhovnem izročilu se vedno prepletajo globoka krščanska vera, domoljubje, ljubezen do maternega jezika in vzgoja. Ves je živel za svoje poslanstvo: voditi ljudi k Bogu, hkrati pa jih vzgajati za zrele, odgovorne in narodno zavestne kristjane. Največkrat govorimo o njegovem vzgojnem delu, tokrat pa se bomo ustavili še na drugih področjih.

Imel je jasen cilj

Slomšek je poudarjal pomen osebne vere, ki se mora kazati v vsakdanjem življenju. Vera in domoljubje sta bili zanj tesno povezani: “Dober kristjan naj bo dober Slovenec.” Njegov moto je bil: “Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne omike.” Vera je bila za Slomška temelj, kultura in jezik pa kot orodje za oblikovanje človeka. Prizadeval si je za duhovni razvoj naroda. Zato je pisal šolske učbenike, kot tudi pesmi in duhovna besedila. V vsem, kar je pisal in delal, je vedno imel pred očmi preprostega človeka.

Družina je osrednja točka življenja

Zelo jasno je prepoznal, da je temelj dobre družbe in zdrave Cerkve v družini, ki jo je imel za »šolo vere in narodnosti«. Budno je spremljal liberalistične tokove v Evropi, ki so že takrat načrtno usmerili v razvrednotenje zakonskega in družinskega življenja: “Da bi krščanstvo v Evropi čim bolj gotovo in hitro uničili, so se njegovi sovražniki zagnali v osrednjo točko življenja, v družino, ki je princip življenja družbe.” Zato Slomšek ne neha poudarjati: “Najpomembnejša drevesnica človeške skupnosti, enako pomembna in sveta za Cerkev in državo, je zakon.”

Njegovo družbeno-politično angažiranje

Imel je izrazit socialni čut, šlo mu je za pravičen in urejen svet, do katerega pa je po njegovem mogoče priti samo po poti evolucije duha, ki naj bi bila versko-etično zasnovana in utemeljena. Novih idej ni vnaprej zavračal, je pa v pridigah jasno nastopil proti idejam »pouličnega liberalizma«, »finega socializma« in »surovega komunizma«. Slomšek zato jasno zavrača v 18. stoletju spet prebujeno misel o odrešitvi s preobratom (revolucijo) neodvisno od vere ali celo proti njej. Bil je mož treznega dialoga in je verjel v zmago zdrave pameti in ne neprištevne prevratniške strasti. V tem duhu je tudi na Dunaju zastavljal ves svoj ugled; sicer je bil lojalen cesarski družini, a tudi neomajno zahteven glede pravic slovenstva in sploh manjšinskih narodnosti v monarhiji.

Slomškov zgled za novo evangelizacijo

Slomšek je s svojim delom in načinom življenja izjemen zgled, kaj pomeni oznanjevati evangelij v sodobnem času, na svež, razumljiv in življenjski način. Pravzaprav vse, kar poudarja nova evangelizacija, najdemo v njem.

Vedno je učil, da mora vera prežemati vsakdanje življenje, šolo, družino in celotno kulturo. Evangelij naj se uteleša v domači kulturi in jeziku. Družina je prva šola vere in ‘domača cerkev’. Oznanjevanje zanj ni le pridiganje, ampak tudi pisanje učbenikov, vzgoja otrok in delo za narod.

To je potrjeval sam s svojim zgledom, saj kot škof ni bil oddaljen od ljudi, ampak je bil kot pastir med njimi. Ko je govoril o veri, je vedno uporabljal ljudski jezik z zgledi in vsakdanjega življenja. Bil je navdušen oznanjevalec. Znan je njegov rek: “Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti”. Med ljudmi je spodbujal mir in spravo.

Svetnik je glasnik večnih resnic, zato nas ne more čuditi, da so njegov osebni zgled in njegove misli še kako aktualne tudi danes.

Foto:

Obj.: L. M.