Nedelja, 19. oktober 2025: 29. navadna nedelja

29. navadna nedelja

Današnji evangelij nas spet izziva k razmisleku o veri. Slišali smo: Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?  Jezus apostole in s tem tudi nas opozarja, da vera ni čudežna moč, ampak zavest, da smo ubogi hlapci skrbnega gospodarja.Živeti vero, pomeni spoznavati božjo voljo in jo izpolnjevati v služenju Bogu in ljudem.

Ko je Jezus videl šibkost učencev jih je, kot smo danes slišali spodbudil, da morajo vztrajno moliti in se ne naveličati. Le če bodo vztrajali v molitvi, bodo lahko živeli iz te vere. Zakaj vse potrebujemo molitev?  Molitev naj ne bo le ponavljanje naših prošenj, ampak najprej ustvarjanje tihote v nas, da lahko Bog spregovori. Ko Bog spregovori, bomo spoznavali njegovo voljo. Potem naj nas molitev vodi v spominjanje na vse, kar smo od Boga in od bližnjega že prejeli. Naj molitev v nas prebuja hvaležnost, ki bo naredila naše služenje veselo.

Ko se Jezus danes sprašuje ali bo Sin človekov našel vero na zemlji, ko bo prišel, nas izziva k vprašaju, kaj sploh vera je!

Na mestu je vprašanje: Kaj imamo kot verniki, za kaj smo hvaležni? Ali se kaj spremeni v meni, v tebi, ko rečeva: Bog je, verujem? Mislim, da to na splošno prikliče v spomin le nekatere norme in omejitve, pravila, ki se jih moramo držati ipd. Vera je neprestan odnos z Bogom ob katerem spoznavam, kaj in kako naj živim. O pravilih so razmišljali farizeji in pismouki, ob Bogu so življenje iskali predvsem ubogi. Ali iščeš življenje ob Bogu? Naj z vami delim, kaj meni pomeni vera in zakaj z veseljem govorim o njej in iz nje.

V veri spoznavam, da je življenje božji dar in Bog mi ga osmišlja. Na misel mi prihajajo besede apostola Petra, ki jasno izrazi svojo vero v Jezusa: H komu naj gremo, besede večnega življenja imaš in mi vemo, da si Božji sin! Ne predstavljam si življenja brez Boga. Življenje bi bilo prazno, tako pa mi vera daje veselje, da v svet, v katerem bivam, nisem vržen, ampak me skrbno vodi Bog.

Iz tega izhaja zame jasna misel: Lepo je živeti z Bogom in odkrivati njegovo voljo. Vem, da ima zame načrt in želim ga izpolniti. Pogosto se moje misli ne ujemajo z njegovimi, vendar sem vesel, da lahko odkrivam, kakšen načrt ima zame in ga z njegovo pomočjo živim. Verujem in vem, da je ta načrt izredno bogastvo. Bog je ustvarjalen. Ne potrebujem ga dopolnjevati, dovolj je, da odkrivam njegovo voljo in v njem je vse najboljše o mojem življenju že dovršeno. Živeti z njim je lepo!

Bog pa ni le tisti, ki vse vodi, ni le tisti, ki ima zame načrt. Po Jezusu Kristusu ga prepoznavam kot dobrega Očeta, v Jezusu kot brata, ki zame daje življenje. Ta ljubezen je najprej topla bližina, ki omili vsako trdoto, ki bi jo sicer nujno doživljal ob Božjih mislih in njegovi volji, ki so drugačne od moje. Bog je dober Oče in ljubeč brat. Je moje zavetje in moje upanje. Pri vsej svoji majhnosti in grešnosti lahko upam, da me bo sprejel v svoj dom, ko se moje življenje na zemlji konča. Tako je Bog tudi moje upanje in moj cilj.

Še marsikaj je zame vera, vsekakor veliko bogastvo. Ko gledam ljudi okrog sebe, vidim hudo trpljenje prav zaradi nevere. Brez vere človek nima opore. Brez Božje besede nima jasne smeri. Brez božje ljubezni je vse trdo in življenje je eno samo sprenevedanje ali pa brezciljen boj. Ljudem želim z besedo in zgledom prinesti Božjo besedo kot dar, kot smer, kot življenje. Bog je ljubezen in z njim je mogoče živeti v veselju tudi danes.

Kako razumem posredovanje vere naprej? Čisto preprosto. Če je vera za naju dar in veselje, jo zelo spontano posredujeva drugim – brez vsiljevanja in brez strahu. Kristjan, ki si prizadeva za vero, ki vztrajno moli, da bi veroval, je že pričevalec vere. Naj naše posredovanje vere raste iz globoke vere, ki se krepi v vztrajni molitvi.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva, prir. NN

obj.: NN