Ponedeljek, 20. oktober 2025: Lakomnost

Lakomnost

Kaj je pravzaprav narobe z našim gospodarjem, ki mu je polje dobro obrodilo? Takole si je rekel: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Ali bi bilo bolje, da bi vse razdal in bil prihodnje leto lačen? Ali je narobe, da si je rekel: Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje! Mar ne delamo tega na dopustu, pa še kdaj vmes, ko z veseljem sedemo za mizo, se poveselimo letine, opravljenega dela, dobre družbe? Kaj je tu narobe? Če pogledamo na Jezusa, se je pogosto veselil na gostijah. Zato so mu tudi očitali, kot pravi na nekem mestu: »Prišel je namreč Janez, ki ni jedel in ne pil, pa pravijo: ›Demona ima.‹ Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;‹ in modrost je bila opravičena po svojih delih.«

Jezus priliko o bogatašu pojasni z besedami: »›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.« Odgovor je torej biti bogat v Bogu. Ta odgovor smo pogosto pojasnili s tem, da se je potrebo odpovedati bogastvu. Podobna skrajnost kot pri Marti in Mariji. Vendar tudi tu ni glavna težava v bogastvu, ampak kje je naše srce. Na kaj smo navezani, kaj nam daje ceno?

Tudi na to vprašanje odgovarja molitev očenaš. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja. Biti bogat v Bogu pomeni, da si neprestano prizadevamo s svojim življenjem posvečevati Boga. Pomeni z življenjem kazati Nanj. Težava je, da se pogosto ob tem, kar imamo, zavrtimo okrog stvari in pozabimo na Stvarnika, okrog užitka in pozabimo na ljubezen. Ko imamo vse, kar potrebujemo, pozabljamo na izpolnjevanje božje volje. Ko nam gre dobro, pozabljamo, da naj služimo Bogu in nismo sami svoji gospodarji.

Nič ni narobe z bogastvom niti s strežbo! Vedno znova je vprašanje, ali s tem, kar imamo, kar delamo in ne nazadnje, kar smo, izpolnjujemo božjo voljo ali pa se vrtimo okrog samih sebe. Zato se svetniki niso zgražali nad bogatimi, ampak so z veseljem delili vse, kar so imeli, druge pa k temu spodbujali. Veselimo se torej tako pri delu, jedi ali pijači, da nam Bog podarja vse, kar potrebujemo. S svojim življenjem, tem kar smo in kar imamo, pa posvečujmo Njegovo ime.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva, prir. NN

obj.: NN