Petek, 31. oktober 2025: Jezus ozdravi vodeničnega človeka v soboto

Jezus ozdravi vodeničnega človeka v soboto

V današnjem evangeliju je predstavljen  in lepo razviden Jezusov odnos do starozaveznih običajev in zapovedi, nad katerimi so bedeli farizeji, odnos, ki nam je lahko zgled in vodilo.
Jezus postavlja človečnost pred ustaljene običaje, obrazce in predstave. Poziva tudi nas, naj se postavimo na stran  preziranih, na stran obstrancev, na stran družbene manjšine.  Če gre za človekovo življenje, ne bomo gledali na soboto.

Lahko si predstavljamo, kako so Jezusa napadali farizeji in pismouki, ko je kršil sobotni počitek in ozdravljal tudi ob sobotah. Jedel je s cestninarji in grešniki, odpuščal je javnim grešnikom in se nad njimi ni zgražal, kot je bilo v navadi tj. prav in pošteno po postavi. Jezus se je zavedal, da hodi po tankem ledu, ko skuša naredi postavo pravično in človeško hkrati, ob enem pa naj je ne poruši. Glede sobote je jasno povedal, da ne ukinja sobote, a opozarja na prvenstvo, ki ga ima človek v stvarstvu.

Vprašanje je, če nismo tega prevečkrat uporabiti le za svoj izgovor in manj za to, kar nam Jezus v današnjem evangeliju želi povedati. Ko nas kakšna pravila v našem življenju začnejo omejevati, prehitro najdemo izgovor in si rečemo, da tako in tako ni treba vsega ubogati. Nas Jezus hoče res učiti neposlušnosti zakonom? Sam jih je v veliki meri upošteval, šel je v shodnico vsako soboto, držal se je predpisoval, kjer se je to le dalo.

Ne ker mi ne pride prav spoštovanje predpisov, še manj, ker od mene terjajo preveč, ampak ker mi ne omogočajo, da pomagam svojim bližnjim, jih ne sprejemam. Kljub svoji šibkosti, kljub temu, da imamo zaklad svoje notranjosti v lončeni posodi, nam nihče nič ne more, kot pravi apostol Pavel, če sledimo tej Jezusovi luči. Vsak predpis, vsak zakon bi moral najprej služiti človeku in njegovemu dobremu življenju. In to ne kateremu koli, ampak temu, ki je najšibkejši. Ne smemo pozabiti, kaj lahko človek povzroči drugemu v imenu zakonov. Ti lahko postanejo varen izgovor za številne zločine do ljudi, ki si tega še najmanj zaslužijo.

Zato ni dovolj, da poskrbimo samo za najbližjega. Potrebno je to, kar so storili prvi kristjani. Res so najprej spreobrnili sebe, nato pa so spreminjali pravila, da bi ta bolj služila ljudem. Najmanj, kar lahko storimo danes, je, da resno vzamemo svojo državljansko dolžnost. Ni vseeno, kaj kdo zagovarja, niti ne kdo stoji za tem ali onim pravilom. Danes lahko začnem skrbeti za svet, kjer ne bo treba, vsaj v naši domovini, zatiskati oči pred prizori, kjer bodo v imenu zakonov, poniževali, izkoriščali ali celo uničevali koga izmed nas. Ni nujno, da bomo v svojem prizadevanju uspeli v prvem trenutku. Tudi Jezus ni, a ni odnehal.

Naj bo današnji dan trenutek, ko bomo prelomili z grenkim pravilom nezaupanja in bomo z lastno odgovornostjo kakor Jezus vsaj malo ozdravili vodenico  naše domovine.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva, prir. NN

obj.: NN