Sobota, 15. november 2025: Ne naveličajmo se moliti

Ne naveličajmo se moliti
Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Molitev omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti. Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine; predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo čez njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu.
Nadležno in vztrajno žensko v svoji prošnji je Jezus svojim učencem postavil za vzor. Od nje se lahko učimo, kakšno moč ima neprestana in vztrajna molitev. Če je lahko vztrajna prošnja prisilila nepoštenega sodnika, da se je zavzel za ubogo vdovo, tem bolj lahko tudi vztrajna molitev najde odgovor pri pravičnem Bogu.
Kdor neprestano ponižno in vztrajno moli, temu bo Bog gotovo prišel na pomoč. Mi pa si lahko postavimo nekaj vprašanj: Ali verjamemo v to? Kako je z našo vztrajnostjo pri molitvi? Ali igra molitev v našem življenju sploh kakšno vlogo? Vztrajnost in potrpežljivost v molitvi sta težki, saj pogosto ne najdemo pravega stika z Bogom in se nam zdi, da molimo »v prazno«. Tako se z opuščanjem molitve naš odnos z Bogom krha, dokler ne izgubimo stika z njim. Naša pričakovanja so večkrat prevelika ali celo napačna. Pričakujemo, da bomo takoj uslišani, in pozabljamo, da Bog ni avtomat, ki nas servisira tako, kot si želimo. Jezusovo življenje nam razodeva, da resnična molitev raste iz močne povezanosti z Bogom. Vse svoje skrbi in želje izrečemo Gospodu in jih podredimo njegovi volji.
Ali je naša vera dovolj močna, da kljubuje duhu tega sveta? Svet gre svojo pot, kristjani pa moramo biti sol in luč, ki bo dala okus današnjemu svetu in ga razsvetlila z Gospodovim žarom. Tu nam pogosto zmanjkuje volje in vztrajnosti. Pogosto naša vera peša, ker ne postavljamo molitve na najpomembnejše mesto v svojem življenju. Jezus se sprašuje, če bo še našel vero na zemlji, ko pride, ker nas pozna in se zaveda, da smo mnogokrat nezvesti in nimamo prave vztrajnosti. Zato še posebej prosimo Boga, naj nam da svojo milost, da bi zmogli in znali vztrajati v molitvi in izprositi milost za svet, v katerem živimo.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Canva
obj.: NN




