Moč človeške bližine ob trpečem človeku

Diagnoza: neodravljivo bolan.
Iz globin trpečega človeka se poraja vprašanje: »Kaj sedaj?«
Kako živeti naprej, ko bolečina, strah in negotovost stiskajo srce?
O tem je veliko razmišljal Viktor Frankl, ki je preživel koncentracijsko taborišče. Opazil je, da so preživeli le tisti, ki so imeli nekaj ali nekoga, zaradi česar so lahko vztrajali. Spoznal je:
»Kdor ima v življenju smisel, lahko prenese skoraj vse; če ga nima, pa je vse neznosno in zlahka obupa.«
Obupanemu človeku se poruši notranji svet, izginejo dragocene opore: upanje, pogum, vera vase, vera v dobro.

Nisi sam: moč človeške bližine
Ko se kdo znajde v breznu obupa, je bližina drugega neprecenljiva. Kdor pristopi, posluša in ostane, lahko dobesedno reši življenje.
Zgovoren je primer Dona Ritchieja, ki je živel blizu znamenitih pečin v Sydneyu, kamor so pogosto prihajali ljudje v stiski. Ko je skozi okno opazil koga v skrbeh, je vselej odšel tja in preprosto vprašal: »Vam lahko kako pomagam?«
Tak pristop je dejansko deloval. Ko je Ritchie umrl, so mu pripisali 164 rešenih življenj, mnogi pravijo, da še veliko več.
Njegova zgodba uresničuje svetopisemsko misel: »Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.« (Gal 6,2)
Človeška bližina je most, ki prežene osamljenost in vrne občutek vrednosti.
Trpeč človek potrebuje predvsem sočuten sprejem – nekoga, ki ga posluša. Poslušanje, pogled in dotik imajo mnogokrat globlje sporočilo kot besede.
Ko bolezen postane učiteljica življena
Poznamo ganljive primere ljudi, ki so ob soočenju s težko boleznijo napisali seznam: »Preden umrem, želim …«
Ne iz obupa, temveč iz želje živeti bolje, globlje, bolj polno.
Predstojnik Oddelka za radiologijo na Novi Zelandiji je nekoč dejal:
»Vsi vemo, da bomo nekoč umrli; ljudje, ki zbolijo za rakom, pa se tega resnično zavedajo … Oni živijo dalje s prav posebnim veseljem … Še nikoli nisem videl, da bi si kdo vzel življenje zato, ker ima raka.«
Trpljenje samo na sebi nima smisla, zato je naša naloga, da mu ga najdemo.
Trpljenje nas torej lahko zlomi ali pa okrepi. Izkušnja kaže, da so predvsem ljudje, ki so veliko pretrpeli, tudi notranje dozoreli. Tedaj opustimo vloge, ki smo jih igrali in tako vstane naš »resnični jaz«.
Vzpodbuda …
Samomor vsekakor ni izraz moči, temveč izraz stiske človeka, ki je predolgo trpel sam.
Še kako pomembni so ljudje, ki nam tedaj stojijo ob strani.
Naša naloga je preprosta: stati ob tistih, ki omahujejo, slišati njihove tihe krike in ostati z njimi v temi – dokler se ne vrne svetloba, kajti: »Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« (Ps 34,19)
Misel sv. Matere Terezije:
Glejte, kdo je zame Jezus.
Beseda, ki je telo postala.
Kruh življenja.
Žrtev, darovana na križu za naše grehe.
Žrtev, darovana na oltarju za moje grehe in grehe vsega sveta.
Beseda, ki jo je treba oznanjati.
Resnica, ki jo je treba razlagati.
Pot, po kateri je treba hoditi.
Luč, ki jo je treba prižgati.
Življenje, ki ga je treba živeti.
Ljubezen, ki jo je treba ljubiti.
Sreča, ki jo je treba deliti.
Mir, ki ga je treba dajati.
Kruh življenja, ki ga moramo uživati.
Lačen, ki ga moramo nasiti.
Žejen, ki ga je treba napojiti.
Nag, ki ga je treba obleči.
Brezdomec, ki ga je treba sprejeti.
Bolnik, ki ga je treba zdraviti.
Osamljen, ki ga je treba ljubiti.
Nezaželen, ki ga je treba želeti.
Gobavec, ki mu je treba očistiti rane.
Berač, ki mu je treba darovati nasmeh.
Alkoholik, ki mu je treba prisluhniti.
Duševni bolnik, ki ga je treba zaščititi.
Otrok, ki ga je treba objeti.
Slepec, ki ga je treba voditi.
Nemi, za katerega je treba govoriti.
Invalid, s katerim je treba korakati.
Odvisnik od mamil, s katerim je treba prijateljevati.
Prostitutka, ki jo je treba oddaljiti od nevarnosti in jo sprejeti za prijateljico.
Zapornik, ki ga je treba obiskati.
Starec, ki mu je treba postreči.
Zame:
Jezus je moj Bog
Jezus je moj zaročenec
Jezus je moje življenje.
Jezus je moja edina ljubezen.
Jezus je moje vse v vsem.
Jezus je meni vse.
Vir:
Brigita R. Perše, Naj te obišče sreča, MD 2025.
MATI TEREZIJA. Misli in prigode, Ognjišče 2017.
Foto: Pixabay





