Sreda, 19. november 2025: Gospodar in talenti

Gospodar in talenti

Glavna oseba zgodbe  je  gospodar, ki se zdi, da odhaja od doma z zelo jasnim namenom: da ‘požene’ služabnike v življenje. Želi si, da bi bili služabniki zvesti v malem, v tistem, kar so prejeli. Želi si, da bi lahko vstopili v veselje njegovega kraljestva.  

Gospodar je najbrž dobro ocenil, da so služabniki že usposobljeni za svoje delo in da je prav, da jim pomaga zaživeti v svobodi. Oceni njihove sposobnosti in glede nanje jim razdeli talente. Pravzaprav se umakne, da služabniki v polnosti zaživijo in iz sebe naredijo kar največ. Lahko bi rekli, da jih spusti v samostojno življenje, kakor oče in mati spustita otroka, da naredi prve korake. Seveda pa se, glede na to, da govorimo o Bogu, rodi vprašanje zaupanja v božjo ljubezen. Iz zaupanja lahko raste vse ostalo.

Različno število prejetih talentov nas izziva k razmisleku o ljubezni ali tekmovalnosti do bližnjih. Če v zaupanju Bogu premoremo reči, da je dober in da dobro ve, kakšne so naše zmožnosti, potem lahko ljubimo svoje bližnje. Če ne pademo v tekmo z bližnjimi, lahko vidimo, da je naše veselje v tem, da naredimo vse, kar je v naši moči. Tako lahko množimo podarjene talente, drugi pa je naš bližnji: brat, sestra ali mati. Sicer pa je preprosto tekmec, ki nas ogroža. Če presegamo tekmovalnost, smo kljub različnosti lahko stanovitni v nauku apostolov in občestvu, v lomljenju kruha in molitvah.

Negativen pogled na gospodarja hromi življenje služabnika, ki je prejel en sam talent. Gospodar je prepričan, da mu le ta zadošča za veselje, le pomnožiti ga mora. A nesrečni služabnik se najbrž vrti v krivici, da je prejel premalo in da je izkoriščan. V takšni drži ni veselja. Ljubiti sebe je mogoče, če zaupamo, da je gospodar dober in da je dobro izpolniti njegovo voljo. Tega malopridni in leni služabnik ne zmore.

Prilika o talentih je zgodba vsakega izmed nas. Na nas je ali si bomo vedno znova prizadevali videti Boga kot dobrega Očeta, ki nam vedno daje po naših zmožnostih. Vse, kar se nam dogaja, je dar in božja zamisel o poti do našega veselja. Kot obdarjeni smo skupaj na poti. Naš bližnji je naš sopotnik, ki nam ne bo ničesar vzel, naj ima veliko ali malo, naj nas ima rad ali ne. Povabljeni smo, da z njim potujemo do cilja, ki je veselje v božjem kraljestvu. Veselje, ki se začenja že tu, če se znamo veseliti samih sebe in tega, kar nam je podarjeno.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN