Je post čas za obup ali rast?

Vsak postni čas nas Cerkev vabi, da poglobimo svojo poslušnost in ljubezen do Boga s povečanimi spokornimi praksami. Tukaj se zgledujemo po Jezusu, ki je preživel 40 dni in noči v puščavi in ​​nam dal zgled za premagovanje naših slabosti in skušnjav. »S slovesnimi štiridesetimi dnevi posta se Cerkev vsako leto združi z Jezusovo skrivnostjo v puščavi« (Katekizem katoliške Cerkve, št. 540).

Katekizem pravi, da so časi, kot je post, »še posebej primerni« za »prostovoljno odrekanje, kot sta post in miloščina« (Katekizem, št. 1438).

Pokora mora v resnici voditi k spreobrnjenju. Naše spokorne prakse naj spremlja povečano molitveno življenje. To bi vključevalo pogostejšo udeležbo pri sveti maši ali prejemanje zakramenta pokore in povečano branje Svetega pisma ali obisk drugih pobožnosti.

Cerkev od katoličanov zahteva določene spokorne prakse. Med petki v postnem času (in vsak petek v letu) so se katoličani, starejši od 14 let, dolžni vzdržati uživanja mesa. Trenutna izjema od tega v Združenih državah Amerike za petke zunaj posta je, da lahko namesto abstinence od mesa opravimo drugo sprejemljivo pokoro. Poleg tega Cerkev predlaga, da se katoličani, stari od 18 do 59 let, na pepelnično sredo in veliki petek strogo postijo – to pomeni, da se samo enkrat v dnevu do sitega najedo, sicer pa dan preživijo ob kruhu in vodi.

Spokorna dejanja posta, molitve in miloščine – in vse pokore – so »radikalna preusmeritev celotnega našega življenja, vrnitev, spreobrnjenje k Bogu z vsem srcem, konec greha, odvračanje od zla, z gnusom do zlih dejanj, ki smo jih storili« (Katekizem, št. 1431). Pokora nam omogoča, da se še bolj polno poglobimo v Božje srce.

vir: Simply Catholic

foto: splet

obj. in prir.: NN