Vaš vodnik po velikem tednu

V prvem stoletju so prvi kristjani vsako nedeljo praznovali spomin na Jezusovo vstajenje. V drugem stoletju so določili poseben dan za praznovanje vstajenja, ki je bil povezan z judovsko pasho.

Njihovo praznovanje se je začelo ob sončnem zahodu v soboto zvečer. Imenovali so ga Noč velikega bdenja, čas spomina in pričakovanja, ki je trajal vso noč, da so lahko ob zori velikonočnega jutra zapeli »Aleluja«. V Noči velikega bdenja so bili v Cerkev sprejeti novi kristjani.

V četrtem stoletju je postalo običajno, da so ljudje romali v Jeruzalem, da bi praznovali tako imenovani »veliki teden«, ki je vključeval veliki četrtek, veliki petek, velikonočno vigilijo in velikonočno nedeljo. Dnevnik ženske po imenu Egeria iz leta 381 vsebuje prva poročila o posebnih obredih, molitvah in pobožnostih, ki so potekale v Jeruzalemu med velikim tednom.

Sčasoma se je praksa praznovanja velikega tedna razširila po vsem krščanskem svetu z molitvami, zgodovinskimi uprizoritvami in posebnimi liturgijami. V srednjem veku je praznovanje velikonočne vigilije postopoma izpadlo iz prakse, tedaj so bili pomembni dnevi v tednu cvetna nedelja, veliki četrtek, veliki petek in velikonočna nedelja.

Leta 1955 je Vatikan ponovno uvedel velikonočno vigilijo kot pomemben del praznovanja velikega tedna.

Med drugim vatikanskim koncilom (1962–65) so škofje pozvali k obnovi zgodnjekrščanskih obredov za sprejemanje novih kristjanov v Cerkev na velikonočni vigiliji. Leta 1988 je bil izdan Obred krščanske iniciacije odraslih.

Danes je velikonočna vigilija z velikonočnim ognjem, prižigom velikonočne sveče, branjem zgodovine odrešenja, obhajanjem zakramentov uvajanja za katehumene in obnovitvijo krstnih obljub za vernike ponovno sestavni del praznovanja velikega tedna.

Običaji velikega tedna
Palmovi križi: Že od srednjega veka so ljudje verjeli, da jih bodo blagoslovljene palme, oblikovane v obliko križa, zaščitile pred nevarnostjo. Najlažji način za izdelavo križa iz blagoslovljenih palm je, da izrežete dva kosa palme, ju razporedite v obliki križa, na sredino prilepite žebljiček in križ pritrdite na vrata ali oglasno desko. V Sloveniji je navada, da naredimo butarce in prinesemo na blagoslov oljčne vejice in drugo zelenje.

Čiščenje hiše: V mnogih kulturah so ponedeljek, torek in sreda velikega tedna določeni kot dnevi za intenzivno čiščenje hiše v pripravah na veliko noč. Ta običaj se je verjetno razvil iz judovskega običaja obrednega čiščenja pred pasho.

Obisk cerkva: Običaj obiska več cerkva, da bi se na veliki četrtek molilo, je bila tradicija, ki se je razvila iz prakse romanja na svete kraje.

Barvanje jajc: Okraševanje jajc je bilo poganski simbol ponovnega rojstva pomladi za Rimljane, Grke, Egipčane, Perzijce in celo Kitajce. Kristjani so pobarvano jajce sprejeli kot simbol novega življenja, ki pride z vstajenjem ali znamenje Kristusovih kapelj krvi.

Sladki kruh: V mnogih kulturah je bil veliki teden tradicionalno čas za peko sladkega kruha, tort in peciva, ki so ga postregli na velikonočno nedeljo, v Sloveniji pa spečemo slovensko potico, v obliki kroga, ki predstavlja Kristusovo trnjevo krono.

Nova oblačila: V času zgodnjih kristjanov so novokrščeni nosili bela oblačila iz novega lana. V srednjem veku je postala tradicija, da so ljudje na velikonočno nedeljo nosili nova oblačila, ki so simbolizirala »novo življenje«, ki pride z vstajenjem. Ponekod so verjeli, da bodo tisti, ki si bodo lahko privoščili nova velikonočna oblačila, a jih niso kupili, doživeli nesrečo.

Velikonočne lilije: Tradicija nakupa velikonočnih lilij med velikim tednom za okrasitev domov in cerkva se je uveljavila v 19. stoletju. Bela roža je simbol čistosti in novega življenja, ki oznanja Jezusovo vstajenje.

Blagoslov velikonočnih košar: V mnogih kulturah družine prinesejo hrano, ki jo bodo jedli na velikonočno nedeljo, v cerkev v košari za poseben blagoslov na veliko soboto.

Blagoslov vode in ognja: Drugod po svetu nekatere družine prinesejo posode s sveto vodo k maši na veliko noč, da lahko domov prinesejo nekaj velikonočne vode, ki je blagoslovljena med velikonočno vigilijo, da blagoslovijo svoje domove. V Sloveniji je navada, da duhovnik na sobotno jutro blagoslovi vodo in ogenj. Vodo si ljudje vzamejo v cerkvi, ogenj pa fantje raznosijo po domovih.

Sveto tridnevje
Beseda »tridnevje« izhaja iz latinske besede, ki pomeni »tri dni«, in zajema tri najsvetejše dni v cerkvenem letu. Začne se ob sončnem zahodu na veliki četrtek, doseže vrhunec na velikonočni vigiliji in se zaključi z večerno molitvijo ob sončnem zahodu na velikonočno nedeljo. Liturgična praznovanja med tridnevjem na veliki četrtek, veliki petek, velikonočno vigilijo in velikonočno nedeljo so bogata s simboliko in se brezhibno prelivajo druga v drugo. Čeprav se morda zdi, da so te liturgije ločene in različne, so v resnici namenjene enemu neprekinjenemu praznovanju, ki spominja na Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Zaradi tega katoličane spodbujamo, da obhajajo celotno tridnevje tako, da se udeležijo vseh liturgij.

Krizmena maša
Med velikim tednom škofje blagoslavljajo sveta olja v škofijski katedrali na posebni liturgiji, znani kot krizmena maša. Krizmeno olje se uporablja med krstom, birmo, posvečenjem in posvetitvijo oltarjev. Olje katehumenov se uporablja na velikonočni vigiliji. Bolniško olje se uporablja za maziljenje ljudi med zakramentom bolniškega maziljenja. Olja se nato razdelijo župnijam za zakramentalna praznovanja skozi vse leto. Kot del liturgičnih reform drugega vatikanskega koncila je bila obnova duhovniških obljub vključena v krizmeno mašo. Krizemna maša je starodavno praznovanje, ki tradicionalno poteka na veliki četrtek zjutraj. V zadnjih letih pa nkatere škofije krizmeno mašo obhajajo na večer prej v velikem tednu, da se je lahko udeleži več ljudi.

vir: Simply Catholic

foto: Canva

prev. in prir.: NN