Družina ni šele v našem stoletju izpostavljena najrazličnejšim nemoralnostim.

Dokaz za to je sv. škof Albin (Zorko), ki se je moral že v 6. stoletju boriti za vrnitev in ohranitev morale v zakonu in družini.

Iz življenja …

Sv. Albin se je rodil okoli leta 469 v plemiški družini v mestu Vannes v današnji Franciji. Svoje življenje je nameraval posvetiti meništvu; leta 504 je postal celo opat samostana v Tehilaku, ki ga je vodil skoraj četrt stoletja, potem pa postal škof v mestu Angers v Franciji.

Novi položaj je od njega zahteval novo, večjo nalogo. Podobno kot Janez Krstnik je z vso odločnostjo grajal polovičarstvo in zanikrnost v verskem življenju ter se trudil v škofiji vzpostaviti red. Še zlasti je nasprotoval takrat zelo razširjeni »incestni« poroki med plemiči. Svoj glas proti takim zakonskim zvezam, ko so se poročali ljudje v tesnem sorodstvenem odnosu, je dvignil tudi na pokrajinskih zborih leta 538 in 541 v Orleansu, tako da je prišel v konflikt celo z nekaterimi škofi. Številni plemiči so mu, nemočni pred njegovo energičnostjo in odločnostjo, celo zagrozili s smrtjo. Sv. Albin se seveda ni pustil omajati, kajti nova ljudstva so takrat sprejemala krščanstvo, njihovi plemiči pa se niso zlahka odrekali starim, ne preveč moralnim navadam v zvezi s poroko in družinskim življenjem.

Sv. Albin je umrl leta 550 v Angersu. Že šest let pozneje je bila tu zgrajena cerkev njemu v čast, s kripto z njegovimi posmrtni ostanki.

Zavetnik

V srednjem veku je bil eden izmed bolj priljubljenih svetnikov. Je priprošnjik ob otroških boleznih.

Upodobitve

Umetniki sv. Albina najpogosteje upodabljajo kot škofa, ki vrača slepemu vid. Z znamenjem križa in molitvijo je namreč ozdravil veliko slepih.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše