Sveti Patrik: Proti zlu s triperesno deteljico
17. marca
Življenje sv. Patrika je polno zanimivosti, začenši s tem, da ta največji irski svetnik po rodu sploh ni bil Irec!
Iz življenja …
Rodil se je v Britaniji okoli leta 385 v krščanski družini mestnega svetnika. Otroštvo in mladost je preživel precej lahkomiselno, ne da bi ga skrbela Bog ali šola.
In verjetno za sv. Patrika nikoli ne bi slišali, če ga ne bi pri šestnajstih letih na domačem posestvu skupaj s številnimi drugimi žrtvami zajeli pirati in ga odpeljali na Irsko, kjer so ga prodali za sužnja. Šest let je moral služiti za ovčjega pastirja. Ob tem se je naučil irskega jezika. Tu je v ponižnosti in samoti zaslišal Božji glas.
Nato mu je neke noči uspelo pobegniti. Vrnil se je domov v Britanijo, kjer je vstopil v krščanstvo in deloval kot pridigar, oznanjevalec vere.
Ko ga je leta 432 papež Celestin I. posvetil v škofa, ga je poslal misijonarit na Irsko. Tu je z dobrim zgledom in zelo modro za krščansko vero pridobival voditelje in odličnike. Ljudstvo je potem sledilo svojim voditeljem. Pri oznanjevanju je imel veliko uspeha; po njegovi zaslugi je postala Irska krščanska dežela. Ni bilo vedno lahko, a nič ga ni moglo ustaviti ali prestrašiti pri evangelizaciji Irske, dežele njegovega suženjstva in svetosti.
V celoti je stal za besedami, ki jih je zapisal v svojih Izpovedih: »Karkoli se mi je zgodilo, dobro ali slabo, moram enako sprejemati in se Bogu nenehno zahvaljevati.«
Zavetnik
Je zavetnik Irske, frizerjev, kovačev, rudarjev, živine. Za duše v vicah, proti zlu.
Upodabljanje
Sv. Patrika umetniki upodabljajo kot škofa, pogosto s kačami (z otroka je pregnal kače, ki simbolizirajo poganstvo), z ognjem in triperesno deteljico (poganom je s triperesno deteljico ponazoril pojem Svete Trojice). Deteljica je danes simbol Irske, kakor tudi njena zelena barva.
Gradiva:
- Sv. Patrik (v ang.) – 10:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=YnJt7SvkL3g
- Kratka zgodba o sv. Patriku (v ang.) – 3:15 min: https://www.youtube.com/watch?v=xOqWT2tk9Js
Pripravila: dr. Brigita R. Perše