Sv. Matej je napisal Matejev evangelij, v katerem poudarja, da je Jezus Kristus Davidov, Abrahamov sin, in predvsem, da je dopolnil Staro zavezo. Matejev evangelij je med evangeliji najdaljši; obsega 28 poglavij.

Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.

Iz življenja …

Sv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej, evangelist Marko pa ga imenuje Levi, Alfejev sin. Bil je carinik, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti.

Med Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja, saj se je pogosto skliceval nanjo.

Napisal je evangelij, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini), ki je bil nato preveden v grščino.

Potem ko je zapustil Palestino, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega škornja.

Zavetnik

Sv. Matej je zavetnik knjigovodij, finančnih in bančnih uslužbencev, carinikov, priprošnjik proti alkoholizmu.

Upodobitve

Umetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček, sekira, meč, plačilna miza.

Gradiva:

Sv. Matej (v hr.) – 4:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=6JXcV7JhqQ8

Sv. Matej (v ang.) – 1:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=dHYsZVI53Dc

Sv. Matej (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=2A1bNBUpiKc

Zgodba o sv. Mateju (v ang.) – 16:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=RbPecmTJ-k8

Poklic, navdihnjenje in mučeništvo sv. Mateja

Kadarkoli pridem v Rim vedno pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in stopim po cerkvi do kapele, ki se nahaja desno od glavnega oltarja. Ustavim se, če ni več poletje, vržem kovanec za 100 lir v avtomat, da se prižgo luči in opazujem – bogve katerikrat – svetega Mateja, ki ga je naslikal slikar Caravaggio.

Na levi steni je predstavljen poklic svetega Mateja. Cariniki ostrih obrazov sedijo za mizo – med njimi je deček, ki bo imel nekoč prav tako neusmiljen obraz – s pohlepnimi očmi preštevajo denar. Na vratih se je v senci pojavil človek, ki je stegnil svojo dolgo roko. Eden izmed carinikov je dvignil glavo. Njegove oči so se srečale z neznancem na pragu in z njegovo dolgo iztegnjeno roko. Ne da bi umaknil pogled s Skrivnostnega, je Matej pokazal nase in brez besed vprašal: »Ali jaz?«

Jezus je prišel v skrivališče bančnikov, si med njimi enega izbral in ga poklical. Ni šel v tempelj, kjer so bili dostojanstveniki in pismouki; njegovo oko se ni ustavilo na farizeju, ki se je do malenkosti držal božjega zakona in preziral carinike, ki niso bili tako tenkovestni. Jezus je iztegnil svojo roko iz polmraka k Mateju, ki ni sovražil denarja, ki je znal krasti in goljufati; ki je imel rad to, kar se vidi in otipa in se ni prav nič zanimal za neminljivo. Ali jaz? Jezus je v zgodovini nadaljeval s tako prakso. Poklical je tiste, ki so najmanj pričakovali; išče take, ki zijajo od začudenja, ko zagledajo njegovo roko, ki prihaja iz mraka in se sprašujejo: »Ali jaz?« Gre mimo tistih, ki se imajo za bolj poklicane, bolj vredne in bolj pripravljene. Ali jaz?

Na oltarju kapele je nesmrtni Caravaggio naslikal navdihnjenje svetega Mateja. To navdihnjenje je prišlo nepričakovano. Ni uspel niti sesti na stol, le z eno nogo se je nekako usedel. Stol je v takem položaju, da bo vsak trenutek padel, ena noga je v zraku. Mateja pa to ne zanima, ves se je predal angelu, ki mu govori besede, on pa si jih beleži s točnostjo bančnika in neposrednostjo cestninarja. Človeka, ki ga je Jezus poklical in ki se je odločil, da bo šel za njim in njegovim naukom, je presenetilo navdihnjenje. Prišlo je v takem trenutku, ki ga je lahko najmanj pričakoval in ni uspel niti sesti; sili ga, da si to zapiše, ne s peresom in črnilom, ampak z delom in trudom, ne na papirus, ampak v knjigo življenja. Tako hitro, tako nenadoma in tako nevarno. Če se stol premakne, bo padel.

Na desni strani je večni Caravaggio predstavil mučeništvo svetega Mateja. Apostol umira na tleh pod udarci, obkrožen je z mišičastimi ljudmi; ali ni med nasilniki tudi deček z nežnim obrazom, ki je bil v skrivališču takrat, ko je Učenik poklical Mateja? Angel prihaja, da bi Mateju izročil palmo mučeništva – palmo zmage. To je usoda, ki doleti tistega, ki je šel za dolgo iztegnjeno roko, ki je vabila iz teme, iz Skrivnosti; vržen je bil na tla zaradi svoje telesne slabosti in zaradi hudobije drugih. Toda palma nikoli ne ovene.

Kadarkoli pridem v Rim – to ni tako malokrat – pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in gledam – moj Bog, kdove katerikrat – poklic, navdihnjenje in mučeništvo svetega Mateja na Caraggiovem platnu. Ko boste prišli v Rim – prej ali slej – pojdite k svetemu Ludviku Francoskemu … Ali jaz?

Povzeto po Ivanu Golubu in oblikovano v PPS Božji klic sv. Mateja

Pripravila: dr. Brigita R. Perše