Sv. Ludvik IX. je bil francoski kralj in član Frančiškovega tretjega reda. Svetnici sta tudi njegova mati in sestra Elizabeta.

Iz življenja …

Francoski kralj Ludvik IX. se je rodil leta 1214 v kraju Poissy blizu Pariza kot najstarejši sin Ludvika XIII., zaradi česar je bil prestolonaslednik. V času njegovega rojstva je vladal še njegov ded, kralj Filip Avgust. Po očetovi smrti je pri dvanajstih letih postal kralj.

Poročil se je z očarljivo grofico Margareto Provansalsko, s katero je imel enajst otrok. Čeprav njun zakon ni bil najbolj skladen, se kralj nikoli ni izneveril besedam vrezanim na poročnem prstanu: »V tem obročku je vsa moja ljubezen.«

Bil je odločen vzgojitelj svojih otrok, kar kaže tudi ohranjeno pismo njegovemu prvorojencu. V oporoki lahko beremo njegovo naročilo svojemu sinu:

»Srce imej polno sočutja do revežev, ubogih in nesrečnih. Po svojih močeh jim pomagaj in jih tolaži. Za vse imetje, ki ti ga je dal Bog, se mu zahvaljuj, da boš vreden prejeti še več. Do svojih podložnikov bodi pravičen, tako da se držiš poti pravice, ne da bi zašel na desno ali na levo; in vedno bodi bolj na strani reveža kot pa bogatina, dokler se ne prepričaš o resnici. Trudi se, da bosta pri vseh tvojih podložnikih vladala pravičnost in mir …«

Kralj Ludvik je bil globoko veren. Njegovo privatno življenje je bilo podobno meniškemu. Pogosto je sodeloval pri sv. maši, molil brevir in se vsak petek spovedal. Bil je pravi duhovni velikan.

Ludvik IX. je Francijo vodil štiriinštirideset let, in to preudarno, a odločno. Kot vladar je bil zelo uspešen. Izpeljal je številne reforme in Francijo popeljal v zlato dobo političnega in gospodarskega uspeha. Cerkev je podpiral pri uveljavljanju pomembnih odločitev, cerkvene zlorabe pa obsojal.

Spodbujal je križarske vojne za osvoboditev svetega mesta Jeruzalema. Sam se je udeležil dveh proti muslimanskim Saracenom, a se iz zadnje, zaradi okužbe, ni vrnil. Umrl je 25. avgusta 1270 v Tunisu v severni Afriki.

Upodobitve

Umetniki Ludvika IX. upodabljajo kot kralja, kot križarja na konju, s trnovo krono, sulico, mečem, lovsko ptico ali s prstanom.

Zavetnik

Je zavetnik Münchna, Berlina, Pariza, frančiškanov, romarjev in popotnikov, pekov, frizerjev, gradbenih delavcev in številnih drugih poklicev; je pomočnik proti kugi, slepoti in poškodbam sluha.

Gradiva:

• Kateheze v letu sv. Ludvika IX. (v slov.)

Pripravila: dr. Brigita R. Perše