Paglia: Umetna inteligenca mora služiti človeškemu življenju

»Umetna inteligenca. Hrana za vse. Dialog in izkušnje« (AI, Food for All. Dialogue and Experiences) je bil naslov mednarodne spletne konference, ki jo je v četrtek, 24. septembra 2020, organizirala Papeška akademija za življenje. Izpostavljeno je bilo, da lahko umetna inteligenca s svojo dobro prakso v kmetijstvu pomaga premostiti digitalno vrzel, medtem ko se rešuje prehransko negotovost. Nakazani so bili konkretni in trajnostni načini uporabe umetne inteligence, ki so usklajeni z osnovnimi etičnimi načeli.

Osrednji govorniki spletne konference »Umetna inteligenca. Hrana za vse. Dialog in izkušnje« so bili generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Qu Dongyu, podpredsednik IBM John Kelly in predsednik Microsofta Brad Smith. Udeležence pa je nagovoril tudi predsednik Papeške akademije za življenje, nadškof Vincenzo Paglia.

Služiti človeškemu življenju

»Umetna inteligenca mora služiti človeškemu življenju, življenju vsakega človeka, celotne človeške družine,« je zatrdil nadškof Paglia. Prvič po tridesetih letih se je kazalec revščine dvignil: osem odstotkov svetovne populacije se nahaja na pragu za tveganje revščine z ostalimi sto milijoni oseb, ki živijo v skrajni revščini. Gre za stanje, kjer niso zagotovljeni niti osnovni življenjski elementi kot voda in hrana. Po Paglievih besedah nas virtualno srečanje o ponovnem premisleku o prispevku, ki ga umetna inteligenca lahko ponudi h kmetijski proizvodnji, vodi v središče življenja, k prvim in ključnim vprašanjem človeškega obstoja.

Življenje kot informacija in informacije za življenje

Genetika je ponudila nov pogled na skrivnost življenja: dolge verige DNA, ki se nahajajo v vsaki živi celici, so izbrana, izredno močna in še vedno nepremagljiva banka podatkov, ki so neprestano procesirani, podvajani, posredovani in varovani. A obenem se ne sme pozabiti, da je življenje »več od informacij v verigi DNA« in da ga niti najboljša inteligenca, četudi umetna, ne more rešiti. »Človeško življenje ni zvedljivo na nek algoritem, četudi rafiniran: je obenem izmuzljivo in čezmerno. Nikoli se ne pusti v celoti kodificirati in vedno odpira k nečemu, kar je onkraj,« je zatrdil Paglia in dodal, da je zato vedno bolj očitna potreba, da različna znanja in kompetence najdejo skupne prostore, kraje podelitve in primerjanja, priložnosti za medsebojno podporo. »Znanstvena hiperspecializacija, ki je značilna za sodobno raziskovanje, kulturna prevlada, povezana z ekonomskim pristopom, ter objektivna marginalizacija vsakega humanističnega razmišljanja prinašajo resno nevarnost, da izpred oči izgubimo cilj ali da ponudijo odgovore, ki niso na ravni dostojanstva človeškega življenja.«

Znotraj tega srečevanja med humanističnimi vedami in visoko tehnologijo se nahaja prostor za etični razmislek (Kaj je dobro?) in svoj smisel dobi poziv, da je ta namenjen vsakemu med nami (Kaj lahko in kaj moram storiti?).

Vključevanje sistemov umetne inteligence v kmetijsko-prehrambni svet je pomembno zaznamovalo in izboljšalo to področje, tako pri produkciji kot distribuciji, s tem ko je redno pospeševalo tudi nove oblike zaposlitve, ki so pogosto vključevale sicer marginalizirane osebe. Optimizacija razpoložljivih virov, krepostna delitev znanstvenega in tehnološkega znanja, razpoložljivost sredstev za upravljanje in organizacijo skladišč ter zmanjšanje odpadkov, lažji dostop do trgov in finančnih storitev – to so nekateri primeri, ki kažejo na učinkovitost tega rodovitnega srečanja. »Moramo biti hvaležni tistemu,« je pripomnil Paglia, »ki vsak dan dela, da bi dosegel tako pomembne rezultate, predvsem na tistih območjih planeta, kjer sta kmetijska proizvodnja in trg najbolj podvržena klimatskim, političnim, ekonomskim in socialnim tveganjem.« Prav tako pa se ne sme pozabiti najnaprednejših raziskav, pogosto v začetni fazi, ki uporabljajo sisteme umetne inteligence za realizacijo projektov, ki so še posebej pozorni na okoljski vpliv ali celo zmožni omogočiti proizvodnjo hrane v kontekstih, ki so do danes bili v celoti nedostopni.

Dobre tehnologije za dobro življenje

Kot je nadaljeval nadškof Paglia, ravno zato, ker smo zaznali ogromen potencial, ki ga ponujajo nove tehnologije, in neizmerno prodornost, ki jih zaznamuje, njihovo vnašanje na prehrambeno področje zahteva posebno pozornost in večjo odgovornost. »Tu so v igri temeljna vprašanja življenja vsakega človeka brez izjeme. Tu se vpliva na nemalo praks, ki govorijo, kako želimo odgovoriti na klimatsko izredno stanje našega skupnega doma.«

Izkušnja prehranjevanja nam po nadškofovem prepričanju jasno kaže, kako nadaljevati. Prehranjevanje je bolj kot kateri koli drugi vidik človeške izkušnje neposredno in izrecno povezano s telesi oseb. Sklicevati se na telesa pomeni priznati primat konkretnosti obstoja v zgodovini, neizogibnost in neukrotljivost fizičnega, ki na srečo vztraja v vsakem procesu virtualizacije realnosti. Hraniti telesa ne pomeni skrbeti za človeštvo ali prebivalstvo (kot kolektivni imeni), ampak za vsakega prebivalca in prebivalko planeta, za njegovo oziroma njeno neodtujljivo in neukrotljivo edinstveno dostojanstvo, ki je Božji dar,« je izpostavil Paglia.

Skrb za posamezno pa se ne odvija samo na ravni posameznikov, ampak tudi na kulturni ravni. Implementacija tehnologij, ki je očitno zahodnjaška pri procesih produkcije in transformacije hrane, po nadškofovih besedah globoko načenja kulturo prehranjevanja prebivalstva, ki je neposredno povezano z zemljo. »Nahraniti moramo vse, a ni treba vsem nujno jesti istih stvari. Varovanje biotske raznolikosti (človeške, rastlinske, živalske) mora biti v središču naše pozornosti in mora spremljati ves proces.« Izogibati se je treba, da bi tehnologija zmanjšala prehrano na zgolj fiziološko dejstvo. Miza je vedno kulturno dejanje, zaznamovano s tradicijami in pogledi, ki jih je treba varovati in spodbujati k rasti,« je poudaril nadškof.

Ob koncu je še dejal, da je treba razmisliti in delovati, vsak v skladu s svojo odgovornostjo, da bo očitna, a ne obvezna, povezanost med novimi tehnologijami in strukturami moči dezaktivirana, predvsem v smislu kontroliranja in manipuliranja trgov in demokracij na svetovni ravni. »Razmišljati in delati moramo skupaj, da očitno uveljavljanje digitalne industrije z njeno nad-nacionalno močjo ne bo zmanjševalo prostorov svobode izbiranja in se bo vedno umeščala v demokratično strugo.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.