Bogoslužna priprava na božič: božična osemdnevnica

Objavljeno: 16. 12. 2022

|

Kategorije: Bogoslužje, Vera

<em>Bogoslužna priprava</em> na božič: <strong>božična osemdnevnica </strong>

Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič.

Splošna razlaga božične osemdnevnice

Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva. Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone, imenovane tudi O – odpevi, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat (prim. Lk 1,47–55). Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost, O Gospod in Voditelj, O korenina Jesejeva, O ključ Davidov, O Vzhajajoči, O Kralj narodov ter O Emanuel.

Pojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič, druga pa je obdobje osmih dni, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču.

Božična osemdnevnica in O – odpevi

Liturgična navodila govorijo le o posebni pripravi na praznovanje Gospodovega rojstva. Ta priprava se začne 17. decembra in znaša le osem dni priprave. Ker je 24. decembra že sveti večer, se ta priprava praktično omeji na en teden. Prav temu tednu ustreza sedem spevov, ki se v latinščini imenujejo Antiphonae Majores ali O – antifone, tudi O – odpevi, saj se sleherna začne s črko »O«, s katero ob hrepenenju izražamo tudi začudenje.

Te antifone pozna Cerkev že iz časa Amalarija iz Metza (+ 851 po Kr.), ki je predstavnik alegoričnega načina razlaganja bogoslužja. O antifonah pravi takole: »Antiphonae, quae habent omnes O in capite, signum quoddam admirabile et investigabile ostendunt nobis in his diebus celebrari.« To so: O Sapientia, O Adonai, O radix Jesse; O clavis David, O Oriens, O Rex gentium, O Emmanuel, ki se v Molitvenem bogoslužju nahajajo pred Marijinim hvalospevom – Magnificat, pri maši pa stojijo kot vrstica pri aleluji. Tem sedmim antifonam je za 24. december dodana antifona iz prvih večernic praznika Gospodovega rojstva Cum ortus fuerit sol de caelo (Ko bo jutri sonce vzšlo, bomo videli najvišjega Kralja, ki prihaja …) tako, da jih je osem. Iz tega sledi, da gre za osemdnevno pripravo na praznik Gospodovega rojstva.

Iz zgodovine razvoja bogoslužja vemo, da je rimski obred poznal le sedem O – antifon, medtem ko so druge Cerkve poznale podobne antifone in tudi več kot rimska Cerkev: devet ali celo dvanajst. Po tej različnosti se je kljub rimskim sedmim antifonam ustalil izraz novena kot priprava na praznik za razliko od octava, ki je osemdnevno praznovanje praznika.

Rimske O – antifone pripisujejo papežu Gregorju Velikemu (540–604 po Kr.) in tvorijo v akrostihu od zadaj naprej zanimivi besedi »ero cras«, (v bodoče bo … ali jutri bo …), izraz upanja, ki ga sedaj vsebuje antifona za zadnji dan devetdnevnice. Skratka, izraz novena ali devetdnevnica ima simbolni pomen. To je sveti čas pobožnega in veselega pričakovanja.

Strokovno razlago je pripravil profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Slavko Krajnc.

 


Vir: Katoliška Cerkev

Foto: splet

Obj.: M. B.

Povej naprej.