Restavratorska dela v Komodilinih katakombah, v središču posebna freska

V Komodilinih katakombah v južnem predelu Rima so v preteklih tednih začeli z restavratorskimi deli. Gre za pomembno dediščino s področja krščanske umetnosti, ki bo za obiskovalce predvidoma ponovno odprta čez približno dve leti, v pripravi na obhajanje jubilejnega leta 2025.

Posebna freska ki prikazuje Kristusovo obličje

Obnovitvena dela so mogoča zahvaljujoč pogodbi med Papeško komisijo za sakralno arheologijo in azerbajdžanskim Skladom Heydar Aliyev. Več o Komodilinih katakombah je za Radio Vatikan povedal msgr. Pasquale Iacobone, tajnik omenjene komisije. Najprej je predstavil fresko, ki prikazuje Kristusov obraz in ima določeno posebnost: »Nahajamo se v Leonovi grobnici – bil je njen naročnik ter funkcionar urada za preskrbo z živili, premožna in pomembna oseba. Izrazil je željo, da bi bil prostor, kjer bo pokopan, v celoti poslikan s freskami, in predvsem, da bi bil pokopan v bližini mučencev Feliksa in Adavkta. Tako ob vhodu kot v notranjosti najdemo dvakrat upodobljena ta dva svetnika poleg Kristusa. Posebnost te grobnice je predvsem obok, katerega poslikava spominja na kasetni strop: v vsakem polju je zvezda, ki skupaj z drugimi tvori zvezdnat obok. Kdor je prišel v grobnico pokojnika, je povzdignil oči k nebu in pod zemljo videl zvezdnato nebo. Na sredini tega oboka je upodobljeno Kristusovo obličje, ki je zelo posebno. Najprej zato, ker gre za eno izmed prvih, če ne za prvo, tovrstno upodobitev na freskah (podobne obraze najdemo v mozaikih, vendar nikoli na freskah). Poleg tega pa je tudi prva upodobitev Kristusa z brado. Do tedaj je bil Jezus vedno prikazan brez brade, mlad, kar je pomenilo, da je On večna Beseda. Tokrat pa so razvidne bolj človeške in lastnosti, njegov obraz je namrščen, lasje valoviti, brada pa gosta in rdečkasta. Poleg njegovega obraza sta črki alfa in omega iz knjige Razodetja. Vse to nas vabi, da bi gledali onkraj, v večnost. Na ta način, če povzdignemo oči k nebu, premišljujemo o končni prihodnosti pokojnih in vseh ljudi, ki je povzeta v obličju Kristusa, ki je Alfa in Omega, začetek in konec, sodnik in gospodar zgodovine.«

Zakaj strog Kristusov pogled?

Msgr. Iacobone je zatem odgovoril na vprašanje, zakaj je Kristusov pogled na omenjeni freski tako strog, glede na to, da je nastala v času, ko kristjani niso bili več preganjani, in je bil njihov položaj manj dramatičen. »Smo v času med 4. in 5. stoletjem. Situacija je bila posebna z več vidikov: cesarstvo razpada, barbari so pred vrati, spomnimo na drugo plenitev Rima leta 410. Misel na smrt je torej ena izmed ključnih misli v tem času. Zato ne najdemo več lepih upodobitev, ki so spominjale na raj, kot so bile na prvih freskah v katakombah, ampak v ospredje pride tesnoba zaradi prihodnosti človeštva. Zato to obličje, kakor tudi nenehna prisotnost mučencev, ki so poklicani posredovati za pokojne, predstavljajo popotnico, da bi mogli soočiti tako težave v zgodovini kot tudi prestopiti prag večnosti.«

Pogosto sodelovanje pri restavratorskih projektih

Ob koncu intervjuja pa je tajnik Papeške komisije za sakralno arheologijo predstavil sodelovanje azerbajdžanske ustanove pri restavriranju svetovne dediščine v Rimu. »Sklad Heydar Aliyev iz Azerbajdžana je z nami sodeloval že pred leti; najprej pri restavriranju katakomb Marcelina in Petra ter nato pri obnovi muzeja sv. Sebastjana, kjer smo restavrirali vse sarkofage in veliko kamnitih fragmentov. Tokratni projekt je torej že tretji. Omenjena ustanova nas je vedno podpirala, ker verjame v univerzalnost te dediščine, ki ne pripada le zahodu ali kristjanom, ampak vsem. Poleg tega sodeluje tudi pri drugih projektih Svetega Sedeža, Rima in Italije. Gre za sklad, ki ima na razpolago določena denarna sredstva in verjame v vrednost kulture in zgodovinskega spomina, ki je vtisnjen v spomenike, zato nam z veseljem pomaga. Prav tako naj omenim, da je delegacija, v kateri so bili predstavniki različnih krščanskih veroizpovedi in verstev, prisotnih v Azerbajdžanu, z velikim navdušenjem spremljala ogled katakomb in začetek restavratorskih del. Le-ta bodo predvidoma zaključena čez dve leti. Načrtovana je obnova Leonove grobnice in fresk v t.i. “majhni baziliki”, ki je precej velik prostor. Upamo, da bomo katakombe lahko kmalu ponovno odprli za obiskovalce, posebej v pričakovanju na jubilejno leto 2025.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.