Papež hvaležen bolnišnici Bambino Gesù za zdravljenje ukrajinskih otrok

Sveti oče se pediatrični bolnišnici Bambino Gesù zahvaljuje za pomoč ukrajinskim otrokom. »Hvala za služenje, karitativnost in ljubezen do ranjenih ukrajinskih otrok. Blizu sem vam,« zapiše v kratkem zahvalnem pismu, namenjenem Marielli Enoc, direktorici bolnišnice Bambino Gesù.

Pediatrična bolnišnica Bambino Gesù je do sedaj v zdravstveno oskrbo sprejela 50 otrok iz Ukrajine, od katerih se jih 18 zdravi v bolnišnici. Papež v kratkem sporočilu, napisen na roko, spomni na poslanstvo in poklicanost pediatrične bolnišnice, ki se je skozi čas utrdila in postala sprejamanje, podpora, predvsem pa skrb za osebe. V tem občutljivem zgodovinskem trenutku se identiteta zdravstvene ustanove še bolj utrjuje, ko nudi podporo vsem, ki si prizadevajo za »boljšo kakovost življenja otrok in njihovih družin«; identiteta, ki temelji na »priznanju, da so v središču oseba, bolnik in njegova družina ne glede na razlike v rasi, spolu, političnem in verskem prepričanju, socialni pripadnosti ter na načelih solidarnosti in podpore najšibkejšim«.

Mario Zama: »Upal sem, da mi takšnih situacij ne bo več treba videti«

Med otroki, ki se zdravijo v bolnišnici Bambino Gesù, so štiri deklice, ki jih je vojna v Ukrajini zaznamovala za vse življenje. Zanje skrbi profesor Mario Zama, vodja oddelka za plastično in maksilofacialno kirurgijo. »Upal sem, da mi takšnih situacij ne bo več treba videti, a žal smo spet pri istih težavah v povsem drugačnem družbenopolitičnem okviru, ki nima nikakršne utemeljitve, če je sploh mogoče utemeljiti vojno,« je dejal za Vatican News. Zama je v preteklosti pri svojem delu že imel stik z žrtvami vojne, pri čemer je spomnil na rusko invazijo na Afganistan, vojno v nekdanji Jugoslaviji, pokol Tutsijev in Hutujev v Afriki, ko so tudi v bolnišnico Bambino Gesù sprejemali ranjene begunce.

Otroci iz Ukrajine so utrpeli »absurdne travme«. Ena od deklic je bežala v avtomobilu skupaj z očetom in  mlajšim bratcem, ko so jih zadeli streli. Mlajši brat je umrl v naročju deklice, ki je ostala ranjena v glavo. »To so popolnoma nepopisne in nepredstavljive situacije. Takoj po prihodu smo poleg potrebnih preiskav za razumevanje kliničnega stanja poskrbeli, da so se deklice počutile varne v običajnih razmerah. Poleg pomoči psihologov smo bili ves čas ob njih in smo jim poskušali omogočiti, da se igrajo. Na začetku so bile neme, niso hotele govoriti, zdaj pa začenjajo govoriti, se smejati, risati, se igrati, skratka, vračajo se v “normalnost”. Potem pa so tu še psihološke rane, ki so jih utrpele,« za katere je Zama dejal, da ne ve, kako jih je mogoče ozdraviti.

Izpostavil je, da je sprejem eden od temeljev poslanstva bolnišnice, saj je to papeževa bolnišnica. »Vsi upamo, da bodo besede svetega očeta, da je treba ustaviti ta pokol, dejansko uslišane, saj se bojim, da bo prišlo še več otrok, več tistih, ki bodo umrli. Težko se je vrniti domov in videti svoje otroke. To so situacije, ki te zaznamujejo za vse življenje.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.