Sobota, 10. september: Hiša na skali in na pesku

Jezus govori o življenju, ki ga vsak od nas gradi iz dneva v dan. Življenje so lahko sanje, ki se ob prvi oviri razblinijo in nič od tega, kar sanjamo, ne ostane. Lahko pa so načrti, ki jih gradimo tako, da zdržijo tudi nasprotovanje, preizkušnje, stiske in napore.

Pomisli, kako bi svoje življenje narisal in predstavil v podobi hiše. Tvoje življenje je sestavljeno iz tvojega doma, odnosov doma, tvojega dela, tvojih načrtov za prihodnost, šole in prijateljev, molitve in dela na sebi. Ko govorimo o tem, da gradimo svoje življenje s svojimi dejanji, imamo pred seboj pot v odraslost, zrelost, modrost. Pred nami se lahko riše zakonsko življenje, samsko ali posvečeno življenje. V njem lahko oseba zori in raste v veselju nad seboj in
bližnjimi ali pa propada.

Poznamo različne stiske v življenju parov in družin, nekatere pripeljejo do ločitve, druge celo do tega, da posameznik pristane na cesti. Poznamo različne zasvojenosti, zlorabe itd. Kakšno bo tvoje življenje je odvisno od temeljitih razmislekov in treznih odločitev, od vztrajanja in naporov v prizadevanju za premagovanje težav. Premisli, kako se na vse to pripravljaš.

Skala  je podoba vrednot, ki so tako močne, da zdržijo tudi ob krizah in preizkušnjah. Najbolj trdna podlaga vsake družbe je ljubezen, ki predpostavlja pravičnost in jo nadgrajuje. Očitno je, da so tudi številni Jezusovi poslušalci mislili, da je dovolj, če Jezusa poslušajo, uživajo ob njegovih lepih nagovorih ter dajejo lepe izjave in deklaracije. Toda tudi v Božjih očeh ne štejejo besede in tudi ne obljube, štejejo dejanja. To šteje tudi v življenju.

Skala vzdrži ob neurju in potresu, pesek pa je podoba nestalnosti in neodpornosti, nepravih in lažnih vrednot, ki razkrijejo svojo lažnost, ko pridejo težki časi. “In takšni težki časi so in zato se marsikaj sesuva. Vse, kar je zgrajeno na laži, na goljufiji, na prevari, na krivici in na zločinu, je zgrajeno na pesku in je obsojeno na propad. Zato je pomembno, da zgradimo hišo svoje domovine na vrednotah, ki so pristne in resnične.

Vsak človek ima vrednote, vprašanje je samo, ali je tisto, kar najbolj ceni, res prava vrednota, ki traja v vsaki okoliščini, ali pa je navidezna in kratkotrajna.

Nekateri pravijo, da so vrednote stvar osebnega okusa in osebne izbire, s katerimi se država ne sme ukvarjati. Če ta miselnost prevlada, pride do razsula vrednot. Posledica tega je, da se vedno bolj izgublja zavest, kaj je prav in kaj ni, kaj je vredno zastopati na vsakem koraku, čemur moramo ostati zvesti v vsaki okoliščini. Jezus oznanja pristno vrednoto, ki je zdržala “vihar njegove smrti na križu in pripeljala v slavo vstajenja” – to je njegova nesebična in požrtvovalna ljubezen.

Naša krščanska naloga je, da za vero v to ljubezen pričujemo tudi v naši politični skupnosti. To bo naš največji in najbolj potreben prispevek k blaginji naših soljudi. To terja od nas naša ljubezen do domovine, kateri spričo grozečih viharjev želimo, da bi bila kakor evangeljska hiša zgrajena na trdni skali.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.