Ponedeljek, 1. junij 2026: Hudobni viničarji

Hudobni viničarji

Božja ljubezen je neizmerna, brezpogojna in svobodna. Od nas je odvisno, ali jo sprejmemo ali pa zavrnemo. Ker smo svobodni, se velikokrat obrnemo proti Božji ljubezni; raje bežimo. In beg je najslabši odgovor na Božjo ljubezen; bolje je, da Bogu rečemo ne, kot da smo neodločni in ne vemo, kaj bi bilo za nas najbolje. Če nimamo zaupanja v njegovo ljubezen in ne verjamemo, da bo storil le to, kar je za nas dobro, nam nič ne pomaga. Zato je   pomembno, da prosimo za razsvetljenje, da bomo vedeli, ali delamo prav ali ne. Zato prosimo za modrost, odgovornost in pravo mero ponižnosti, v moči katere bomo zmogli biti dobri oskrbniki v Gospodovem vinogradu. Za to potrebujemo mir v srcu, ki ga ne ogrožajo skrbi in nemir tega sveta. Tako bomo z Bogom v tesnejšem odnosu in mu zaupali vse svoje življenjske skrbi in načrte, on pa jih bo prežaril s svojo milostjo in Svetim Duhom.

Jezus uporabi zgodbo o vinogradu.

Vendar tokrat ne gre za nerodoviten vinograd, pač pa za viničarje, ki se hočejo polastiti vinograda in pridelka.

S to priliko je želel pokazati, da bo moral umreti za odrešenje človeštva, katerega prispodoba je vinograd.

Kaj vse je Bog storil za odrešenje človeštva, človek pa mu je obrnil hrbet, še več Božjega Sina je ubil. Toda to, kar je za nas morda nespamet, ima pri Bogu veljavo. Smrt na križu in žrtev nedolžnega sta nas odrešila in ponovno zbližala z Bogom. V uboju Sina se dovršita človeška sprevrženost in Božja dobrota.

Človeško zlo izčrpa svoj negativni naboj s tem, ko vzame življenje Začetniku življenja; Bog pa pokaže svojo dobroto s tem, da podari svoje življenje nam, ki mu ga krademo.

Z ubojem Sina zares dobimo njegovo dediščino: držimo v rokah sad, ki nas dela podobne Bogu!

Sin, ki v svoji krotkosti postane predmet objestnosti, od nas podeduje našo goloto, mi pa od njega njegovo sinovsko oblačilo. Njegov križ razkrije uničevalnost našega nasilja in moč njegove ljubezni.

To je čudovito delo Boga: naša beda prikliče njegovo usmiljenje. Združeni z njim smo sinovi v Sinu, rodovitno drevo in kraj srečanja z Bogom in v Njem z vsemi ljudmi. Veselimo se! Sprejmimo Božjo ljubezen, ki nam edina daje moč za večno življenje.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN