Sveti Tomaž Akvinski – Zavetnik katoliških fakultet

Objavljeno: 27. 01. 2020

Sveti Tomaž Akvinski – <strong>Zavetnik katoliških fakultet</strong>

“Pravega veselja ni brez Ljubezni.«

Običaj

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ta dan vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado.

Iz življenja …

Tomaž Akvinski se je rodil okoli leta 1225 v Roccasecci blizu mesta Aquino v južni Italiji. Njegov oče Landulf, ki je bil manjši fevdalec, je želel, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ker je Tomaž že od malih nog kazal veliko žejo po znanju, so ga menihi poslali študirati v Neapelj, kjer se je seznanil z dominikanci. Pri sedemnajstih letih je stopil v njihov red, kljub nasprotovanju svojih staršev. Tudi njegovi novi predstojniki so videli njegove neizmerne intelektualne sposobnosti in ga poslali na študij v Pariz, kjer je predaval veliki učenjak sv. Albert Veliki, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Sv. Tomaž je že pri 23 letih postal profesor. Poučeval je v Parizu, Rimu in Neaplju. Kljub svoji veliki učenosti pa je ostal preprost in ponižen redovnik. V ponižnosti je odklonil vse ponujene cerkvene časti.

Sv. Tomaž je napisal številna dela, med katerimi sta najbolj znani Summa theologica in Summa contra gentiles. V njih je strnil svoj filozofski in teološki nauk. Njegova filozofija se imenuje po njem, t. i. tomizem, in jo je Katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo v svojih bogoslovnih šolah. Tomaž je bil tudi mistik.

Velika tema njegovega razmišljanja je bilo vprašanje razmerja med vero in razum. Pravi, da vera v obstoj Boga ni iracionalna, torej da si vera in razum drug drugemu ne nasprotujeta. Znanih je njegovih »pet poti«, s katerimi je poskušal dokazati obstoj Boga z umskim sklepanjem.

Malo pred smrtjo, po mistični izkušnji leta 1273, je zavrnil vse svoje pisanje, češ: »Vse, kar sem napisal, je kot slama v primeri s tem, kar sem videl in kar mi je bilo razodeto.« Umrl je na poti na 2. lyonski vesoljni cerkveni zbor 7. marca leta 1274, star 49 let.