Svojo dediščino je razdelila revnim in postala diakonisa.

Iz življenja …

Legenda pravi, da je bila Martina hči uglednega Rimljana, a je že v mladih letih izgubila starše. Iz ljubezni do Kristusa je svojo dediščino razdelila revnim in postala diakonisa, to pomeni, da je skrbela za bolne in pomoči potrebne.

Ker je bila zelo lepa in bistroumna si jo je želel za ženo sam cesar Aleksander Sever, a ga je zavrnila. Raje je imela preprosto življenje v službi Boga in bližnjega, kot pa življenje na cesarskem dvoru, v katerem bi bila njena vera postavljena pod vprašaj. Ko je užaljeni cesar izvedel, da je kristjanka, se je razjezil in jo ukazal privesti pred sodišče.

Martina je vneto molila za stanovitnost, da bi lahko zdržala vse preizkušnje, ki jo čakajo. Bog je uslišal njene molitve, in ji dal moč. Želeli so jo prisiliti, da bi darovala v templju poganskega boga Apolona, a je zavrnila. Med njeno gorečo molitvijo se je ta tempelj zrušil in pod seboj pokopal veliko poganov, sama pa je ostala nepoškodovana. Cesar jo je nato obsodil na raznovrstna mučenja, ki jih je vse vdano prestajala. Na koncu so jo vrgli zverem v amfiteater, a tam se je zgodil čudež. Lev, ki naj bi jo raztrgal, je tiho ležal pri njenih nogah. Na koncu so jo zunaj mesta obglavili.

Umrla okrog leta 230 v Rimu.

Zavetnica

Sv. Martina je zavetnica mesta Rima in doječih mater. Njej (in sv. Luku) je posvečena cerkev ob znamenitem trgu Forum Romanum.

Upodobitev

Umetniki jo najpogosteje uporabljajo kot mlado dekle s palmo, levom in drugimi mučilnimi orodji.

Gradiva:

Drugi svetniki dneva:

• Sv. Hijacinta Mariscotti, devica, mučenka
• Bl. Bronislav Markiewicz

Pripravila: dr. Brigita R. Perše