Jožef in njegov advent

Kako lepo bi bilo, ko bi bil naš božič takšen, kot ga je doživel Jožef. Kako mirno je sprejel spremembo svojih načrtov. Vse gre drugače, a zanj gre še vedno vse prav. Kako je to mogoče? Nas v teh dneh pogosto vznemirijo malenkosti. Vsaka malenkost je že razlog za slabo voljo. Jožef ugotovi, da je njegova žena noseča, pa ne z njim. In on mirno razmišlja! Si lahko to predstavljamo? Kako je to zmogel? Preprosto: dobro se je pripravljal na Gospodov prihod. Poglejmo, česa se lahko ob njegovem pričakovanju prvega božiča naučimo.

Jožef, reagira kot pravi moški. V življenju ima jasne cilje in ideale. Odločil se je za Marijo, ker je verjel v njeno poštenje. Ko ugotavlja, da temu ni tako, se ji ne želi maščevati, ampak se odloči, da jo skrivaj odslovi.

Že tu lahko občudujemo marsikaj, kar danes pogosto manjka poročenim in posvečenim moškim: jasni cilji in ideali; odločenost, da te ideale doseže; sposobnost, da sprejme poraz brez maščevanja; spodobnost, da stopi v iskren dialog in vidi prednosti, ki mu jih Bog ponuja.

Namesto jasnih ciljev, danes prevladuje iskanje ugodja za vsako ceno. S tem se porušijo tudi naslednji koraki. Pomembno je le, da ima človek svoj mir. Ideali so postranski. Če pa te nekdo ogroža v tem miru, se mu maščuješ, kakor veš in znaš. Dialog ni mogoč.

Jožef, še pred angelovim obiskanjem, je že mož jasne besede, odločen borec za resnico. Zato ga sveto pismo upravičeno označi: Pravičen mož.

Potem pa pride še božji obisk. Ko ga obišče angel, Jožef svoja dejanja postavi v božjo luč. In pri tem zasije v novi luči. Občudujemo lahko: Neverjetno svobodo! Neverjeten pogum! Izredna ponižnost!

Jožef je svoboden, da načrte spremeni. Zakaj? Ker stremi za ideali, se mu nič ne poruši, če mu Bog pokaže drugačno pot do njih. Ideali ostajajo isti: Hoče biti pošten, izpolniti hoče svoje poslanstvo, hoče ostati zvest Bogu.

Pogum je bil že prej njegova krepost. Bil je odločen borec za ideale. Ni čakal, da se kaj zgodi. Odločil se je, da bo stvari spravil v red: Ni jokal in tarnal. Ko pa mu Bog razodene, da se bo moral boriti drugače in sicer z vero, z zaupanjem, da je vse, kar se bo zgodilo v božjem načrtu, tudi to sprejme.

In nazadnje, da ne govorimo o ponižnosti!!! Ker je ljubil Marijo, v njem ni bilo maščevalnosti, bilo je usmiljenje. Vse bi naredil, da bilo prav. To dejansko stori. Ni mu pod čast podrediti se Bogu in ženi. Onadva očitno že poznata načrt in pot, ki sta njemu še neznana.

Jožef je torej izreden izziv prave moškosti, pravega očetovstva:kje so naši jasni cilji; kje je zavzetost, da jih uresničimo;kje je dialog z Bogom, da naše načrte popravlja.

Danes lahko Jožefa prosimo: za njegovo SVOBODO, da bi svobodno sledili božjim načrtom; za POGUM, da bi načrte, ki nam jih pred nas polaga Gospod, uresničevali ne glede na to, kaj bodo rekli drugi; za PONIŽNOST, da bomo sposobni podrejati svoje zamisli Bogu in ljubečemu bližnjemu.

Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Pears2295/Getty images

Obj.: HŠ