Ne/upirati se Besedi? – Sveti Štefan

Mučeništvo sv. Štefana v meni vedno znova rodi vprašanje, zakaj morajo trpeti in umirati nedolžni oznanjevalci. Kje se rojeva odpor do dobre Besede? To razmišljanje me je spomnilo na včerajšnji evangelij, ki govori, da je bila v začetku Beseda, po kateri je prišlo življenje, ki je prineslo luč ljudem, a tema je ni sprejela.

Bog je v svet vsejal Besedo. Najlepša beseda, ki jo je Bog vsejal, je božji Sin sam. Seme je zraslo in dozorelo v oznanjevalca – Jezusa. Jezus je setev nadaljeval in sveti Štefan je Besedo sprejel. Obrodil je sad oznanjevanja in oznanjal naprej. Tako kot je Beseda padla na različna tla po Jezusu, tako tudi po sv. Štefanu. Ponekod je obrodilo sad, drugod pa ne. Kakor pri učitelju, se je tudi pri njem ‘zemlja’ uprla in zahtevala smrt sejalca.

Ob tem se vračam na začetno vprašanje: Kje se rojeva odpor do dobre Besede? Zdi se, da bi včasih radi izumili kak bolj imeniten odgovor, zakaj ni mogoče sprejeti božje ali človeške besede. Jezusov pogled pa je jasen in ne pušča prav veliko prostora za izmikanje. Če povzamemo, so razlogi za upiranje besedi naslednji:

• Pri prvih besedo ukrade hudič, in postane neslišana in neuresničena.
• Drugim zmanjka vztrajnosti in poguma, zato v trenutku preizkušnje odpadejo.
• V tretjih pa besedo zadušijo skrbi, bogastvo in naslade življenja.

V poročilu o kamnanju Štefana beremo, da se niso mogli ustavljati modrosti in Duhu, v katerem je govoril. Zato so naščuvali može, da so proti njemu lažnivo pričali. Lahko rečemo, da so zločinci tisti, ki so besedo slišali, pa so jo zadušile skrbi, bogastvo in naslade življenja. V luči prilike o sejalcu lahko razumemo, da se celo največji zločini zgodijo iz najbolj banalnih vzrokov: želje po ljubem miru, po bogastvu in užitku. Gre za strup osebnih interesov in hlepenja po ugodju in užitku.

Ne vem, če se kristjani zavedamo, kako smo prepojeni s tem strupom. Ta strup ni strankarsko selektiven, se ne prijemlje le ene ali druge stranke, enega ali drugega prepričanja oz. religije. Gre za strup, na katerega ni nihče imun in ki ga neprestano seje hudič. Naj nam bo mučeništvo Štefana v opozorilo in opomin, jaslice pa v spodbudo. Mogoče je živeti drugače:

• mogoče se je slišati in razumeti,
• mogoče je vztrajati tudi, ko je težko in ni vidnih sadov,
• mogoče je premagovati osebne interese in skušnjavo po ugodju in užitku.

Novorojeni prihaja prav zato, da bi Beseda v nas rodila bogate sadove. Pred nami je vedno nov izziv: da vzamemo drug drugega za res in se slišimo; da vztrajamo v odnosih, tudi ko je težko; ter ne potvarjamo resnice, ki je pogosto težka in nam ne ugaja. Vztrajajmo ob Novorojenem kralju tudi v letu, ki prihaja!

Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Pears2295/Getty images

Obj.: HŠ