Sv. Mati Terezija redovnicam in redovnikom

2. februarja obhajamo dan posvečenega življenja. Zato smo zbrali nekaj misli sv. Matere Terezije redovnikom in redovnicam.

• V začetku sem mislila, da moram spreobračati. Potem sem se naučila, da je moja naloga ljubiti. Ljubezen pa spreobrne, kadar hoče.

• Nismo socialne delavke. Trošimo se, in če se ne bomo vedno na novo polnile in se približevale enosti s Kristusom, bomo kmalu postale socialne delavke. Jaz vztrajno govorim, da nismo socialne delavke. V resnici smo konteplativke v srcu sveta. Da bi ostale temu zveste, potrebujemo neprestano polnjenje. Zato ostajamo en dan v tednu doma, se poglabljamo, beremo, molimo, ta dan opravimo spoved in dobimo navodila spovednika, ki pride za sestre.

• Na naših ustnicah mora biti vedno nasmeh: za vsakega otroka, ki mu pomagamo, za vsakega človeka, za katerega skrbimo ali ga zdravimo. Velika zmota bi bila, če bi nas skrbelo zgolj to, da jim damo zdravila: dati jim moramo srce.

• Nikdar ne bom pozabila enega od naših bratov, ki je imel rad gobavce. Skrbi za 93.000 gobavcev in je prišel k meni in mi dejal, da ima manjše težave s svojim predstojnikom. Rekel je, da ima rad gobavce, da želi biti z njimi, hoče jim služiti … »Moje poslanstvo je, da sem z gobavci, da jim služim.« Pustila sem ga govoriti, potem pa sem mu rekla: »Brat, delaš zelo veliko napako. Tvoje poslanstvo ni, da delaš z gobavci, niti da jih ljubiš. Tvoje poslanstvo je, da pripadaš Jezusu s prepričanjem, da te nič in nihče, niti gobavci, ne morejo ločiti od tvoje ljubezni do Kristusa. Delo z gobavci je sredstvo , da svojo celovito ljubezen do Kristusa spremeniš v dejavno ljubezen.« Ne morem vam povedati, sestre, kako se je obnašanje tega brata spremenilo in on dela najlepša delo, zdaj seveda v prepričanju, da je na delu njegova ljubezen do Jezusa. Spremenilo se je, ker se je predal, predal poslušnosti. Kajti če mi, redovniki, zares razumemo, da pripadamo Jezusu, potem ima Jezus pravico, da me uporabi, ko, kjer in kakor hoče.

• Kalkuto najdeš na katerem koli koncu sveta. Potrebuješ samo oči, da bi jo videl. Povsod na svetu obstajajo ljudje, ki jih nihče ne ljubi, ki jih nihče ne potrebuje, ki jim nihče ne pomaga, ki so zavrženi ali pozabljeni. In to je največja revščina.

• Duhovnikom: »Ljudje ne iščejo vaših talentov, temveč Boga v vas. Pripeljite  jih k Bogu, ne k vam samim.«

• Svojim sestram pravim: “Ne ljubimo z besedami, temveč ljubimo dokler ne boli. Jezus je v ljubezni do nas trpel.

Foto: https://radio.ognjisce.si/sl/181/aktualno/21598/

Obj.: BR