Papež Frančišek: Jezus posreduje za nas pred Očetom tako, da kaže svoje rane

Gre za praznik, ki ga dobro poznamo, a lahko prebudi nekatera vprašanja, vsaj dve. Prvo je: zakaj obhajati Jezusov odhod z zemlje? Njegovo slovo naj bi bil žalosten trenutek, ne ravno za veseliti se! Zakaj praznovati odhod, je prvo vprašanje. In drugo vprašanje: kaj sedaj Jezus počne v nebesih? Prvo vprašanje torej: zakaj praznovati in drugo vprašanje: kaj Jezus počne v nebesih?

Zakaj praznujemo? Kajti z vnebohodom se je zgodilo nekaj novega in zelo lepega. Jezus je vzel seboj v nebo našo človeškost, naše meso in to prvič, jo je prinesel pred Boga. Človeškost, ki jo je prevzel na zemlji, ni ostala tukaj. Jezus po vstajenju ni bil duh, ne, imel je človeško telo, meso, kosti, vse. In tam je tako za vedno. Od dneva vnebohoda se je, lahko rečemo, Bog sam spremenil. Od takrat ni več samo duh in ker nas ljubi, nosi s seboj naše isto meso, našo človeškost! Prostor, ki nas čaka, je nakazan, naša prihodnost je tam. Tako je zapisal starodavni oče v veri: »Čudovita novica! On, ki je zaradi nas postal človek […], da bi nas napravil za svoje brate, se sedaj pred Očetom predstavlja kot človek, da bi s seboj vzel vse tiste, ki so mu pridruženi« (Sv. Gregor iz Nise, Govor o Kristusovem vstajenju, 1). Danes torej obhajamo »osvojitev nebes«, Jezusa, ki se vrača k Očetu, a z našo človeškostjo. Tako je nebo že naše. Jezus je odprl vrata in njegovo telo je tam.

Drugo vprašanje pa je, kaj Jezus počne v nebesih? On je za nas pred Očetom in mu neprestano kaže našo človeškost, kaže rane. Meni je všeč pomisliti, da Jezus moli pred Očetom tako, da mu kaže rane: »To je to, kar sem trpel za ljudi. Naredi kaj za njih!« Kaže mu ceno odrešenja. Očeta to gane. To je nekaj, na kaj rad mislim… Sedaj vi pomislite, da tako moli Jezus. On nas ni pustil samih. Dejansko, preden se je povzel, nam je rekel, kakor poroča današnji evangelij: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Vedno je z nami, nas gleda, »ker vedno živi, da posreduje« (Heb 7,25), da posreduje za nas tako, da kaže za nas Očetu rane. Z eno besedo torej, Jezus posreduje. Je namreč na najboljšem kraju, pred svojim in našim Očetom, da posreduje v našo korist.

Posredovanje je nekaj temeljnega. Tudi nam pomaga ta vera, da ne izgubimo upanja, ne obupamo, saj je pred Očetom nekdo, ki mu kaže rane in posreduje. Nebeška Kraljica naj nam pomaga posredovati z močjo molitve.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG