Sveti oče med homilijo ob sklepu SDM v Lizboni: Ne bojte se!

Svete maše se je udeležilo milijon in pol vernikov, somaševalo pa je 700 škofov in 10.000 duhovnikov z vsega sveta. V zboru je sodelovalo 200 pevcev in 100 instrumentalistov z različnih koncev Portugalske.
Sveti oče je v homiliji razmišljal ob treh glagolih iz evangelija. Ko je govoril o glagolu sijati, je mlade spomnil, da zasijemo takrat, ko sprejmemo Jezusa in se naučimo ljubiti kot On. Nadalje je potrebno Jezusa tudi poslušati, da ne bi zgrešili poti. Ob koncu pa je udeležencem Svetovnega dneva mladih dejal, da Jezus pozna vsakega izmed njih in jim ponavlja: »Ne bojte se!«

Homilija papeža Frančiška

»Gospod, dobro je, da smo tukaj!« (Mt 17,4) Te besede, ki jih je apostol Peter rekel Jezusu na gori spremenjenja, želimo po teh intenzivnih dneh tudi mi vzeti za svoje. Lepo je to, kar doživljamo z Jezusom, kar smo živeli skupaj; in lepo je, kako smo molili, z velikim veseljem v srcu. Lahko se vprašamo: kaj nesemo s seboj, ko se vračamo v vsakdanje življenje? Na to vprašanje bi rad odgovoril s tremi glagoli, ki smo jih slišali v evangeliju: sijati, poslušati in ne se bati.

Prvi: sijati. Jezus se spremeni. Evangelij pravi: »Njegov obraz je zasijal kot sonce« (Mt 17,2). Malo pred tem je napovedal svoje trpljenje in smrt na križu in tako razblinil podobo mogočnega, posvetnega Mesije ter razočaral pričakovanja učencev. Zdaj pa Jezus zato, da bi jim pomagal sprejeti načrt Božje ljubezni za vsakega izmed nas, vzame tri izmed njih – Petra, Jakoba in Janeza –, jih pelje na goro in se spremeni. Ta »kopel svetlobe« jih pripravi na noč trpljenja.

Prijatelji, dragi mladi, tudi danes potrebujemo svetlobo, preblisk svetlobe, ki bo upanje pri soočanju s številnimi teminami, ki nas napadajo v življenju, s številnimi vsakodnevnimi porazi, da bi jih soočili s svetlobo Jezusovega vstajenja. On je namreč luč, ki ne zaide; je luč, ki sveti tudi v temi. »Naš Bog nam je razsvetlil oči,« pravi duhovnik Ezra (Ezr 9,8). Naš Bog razsvetljuje. Razsvetljuje naš pogled, razsvetljuje naše srce, razsvetljuje naš um, razsvetljuje našo željo, da bi v življenju nekaj naredili. Vedno z Gospodovo svetlobo.

Vendar pa vam želim reči, da ne zasijemo takrat, ko se postavimo v soj žarometov: ne, to slepi, ne zasijemo. Ne zasijemo kadar pokažemo popolno, urejeno, dodelano podobo: ne; in niti če se počutimo močne in zmagovalce. Svetli postanemo, zasijemo takrat, ko sprejmemo Jezusa in se naučimo ljubiti kot On. Ljubiti kot Jezus: zato sijemo, to nas vodi, da delamo dela ljubezni. Ne varaj se, prijateljica, prijatelj, luč boš postala, postal tisti dan, ko boš delal dela ljubezni. Kadar pa namesto da bi delal dela ljubezni do drugih, gledaš sebe, kot egoist, se tam luč ugasne.

Drugi glagol je poslušati. Na gori učence obsenči svetel oblak. In ta oblak, iz katerega govori Oče, kaj pravi? »Njega poslušajte«, »ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte« (Mt 17,5). To je vse. Vse, kar je potrebno narediti v življenju, je v tej besedi: poslušajte ga. Poslušati Jezusa. V tem je vsa skrivnost. Poslušaj, kaj ti govori Jezus. »Ne vem, kaj mi govori.« Vzemi evangelij in beri, kaj pravi Jezus, kaj govori tvojemu srcu. On ima namreč za nas besede večnega življenja, On razodeva, da je Bog Oče, je Ljubezen. On nam kaže pot ljubezni. Poslušaj Jezusa. Kajti mi, tudi če z dobro voljo, se podajamo na poti, ki se zdijo poti ljubezni, a so nazadnje egoizmi, zamaskirani v ljubezen. Poslušaj ga, saj ti bo On povedal, katera je pot ljubezni. Poslušaj ga.