Sv. Jožefina Bakhita – Prva afriška svetnica

Objavljeno: 05. 02. 2020

Sv. Jožefina Bakhita – <strong>Prva afriška svetnica</strong>

Na primeru svetnice naše dobe lahko spoznamo, kaj pomeni resnično srečati Boga. Predstavljamo Jožefino Bakhita, prvo afriško svetnico, ki goduje 8. februarja.

Jožefina Bakhita se je rodila leta 1868 v pokrajini Darfur v južnem Sudanu v Afriki, v bogati in ugledni družini. Odraščala je s starši, tremi brati in dvema sestrama. Ena od njiju je bila njena sestra dvojčica. Ko je kot sedemletna deklica pomagala staršem na polju v Kartumu, so jo ugrabili arabski trgovci s sužnji in jo poimenovali Bakhita, kar pomeni v arabskem jeziku Srečnica. Večkrat je bila prodana in preprodana. Zamenjala je pet lastnikov. Doživela je številna ponižanja in trpljenja suženjstva, tako fizična kot moralna. Še posebej je trpela, ko jo je štirinajstletno kupil turški general. Njegova mati in žena sta jo vsak dan pretepali do krvi. Na telesu ji je ostalo več kot sto brazgotin. Njen zadnji lastnik je bil italijanski konzul v Kartumu, ki jo je pravzaprav želel izpustiti in vrniti nazaj njeni družini, kar pa se je zaradi pomanjkanja spominov in travmatizacije Bakhite izkazalo za nemogoče. Zato jo je njegov prijatelj odpeljal v Italijo, da bi bila varuška njegovi hčerki.

V Italiji se je prvič srečala s krščanstvom. V suženjstvu je bila prisilno spreobrnjena v islam. V Benetkah je po daljšem času spoznavanja krščanstva leta 1890 prejela krst in dobila ime Jožefina Marjeta Afortunado. S krstom je začela rasti tudi njena ljubezen do posvečenega življenja in stopila je v red kanosijank (ta red se imenuje po sv. Magdaleni iz Canosse). Poleg treh let, ki jih je preživela v Afriki, in pomagala svojim mladim sestram pri pripravah na misijonsko delo v Črni celiti, je preostanek življenja od leta 1902 preživela v samostanu Schio (Vicenza), kjer so redovnice delovale na vzgojnem in karitativnem področju. V 45 letih, ki jih je preživela na tem kraju, je sestra Jožefina do leta 1922 delala kot vratarica in tako bila v stalnih stikih z ljudmi, ki so jo imeli zelo radi in jo cenili. Njena ponižnost, preprostost in nasmeh so pritegnili pozornost in ljubezen mnogih ljudi. Na pobudo predstojnice je napisala svojo življenjsko zgodbo.

Leta 1939 so se ji pojavili resni zdravstveni problemi. Tudi ko je bila zelo bolna in se je lahko gibala le s pomočjo invalidskega vozička, ji to ni vzelo veselja in nasmeha z obraza. Umrla je 8. februarja 1947, po dolgi in težki bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašala. Njeno telo je bilo nato tri dni izpostavljeno na odru, da se je lahko na tisoče ljudi poslovilo od svoje »črne matere«.

Za blaženo jo je razglasil leta 1992 papež Janez Pavel II., za sveto pa je bila razglašena le osem let pozneje.

Sveta Jožefina Bakhita, prosi za nas!