Papež na praznik Svete družine: Sposobnost čudenja je skrivnost za dobro družinsko življenje

Današnji evangelij nam prikazuje Sveto družino v templju v Jeruzalemu, ko Marija in Jožef darujeta Jezusa Gospodu (prim. Lk 2,22-40). Prideta v tempelj in prineseta najponižnejši in preprosti dar, ki je predviden za žrtvovanje, kar pričuje o njuni revščini. Nazadnje Marija prejme prerokbo: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč.«

»Pridejo revni in odidejo z bremenom trpljenja,« je dejal sveti oče. »Kako to, da je Jezusova družina – edina družina v zgodovini, ki se lahko baha z navzočnostjo Boga iz mesa in krvi – revna, namesto da bi bila bogata! Namesto da bi ji bilo vse olajšano, se zdi, da je ovirana! Namesto da bi ji bil odvzet napor, je potopljena v veliko bolečino!«

Bog, ki govori družinam: Niste same!

Po papeževih besedah ta način življenja Svete družine nekaj sporoča tudi našim družinam: »Bog, o katerem pogosto mislimo, da je onkraj težav, je prišel, da bi naselil naše življenje in težave. Na ta način nas je rešil. Ni prišel kot odrasel, ampak kot čisto majčken; živel je v družini kot sin mame in očeta; tu je preživel večino svojega časa, rastel in se učil, sredi vsakdanjega, skritega in tihega življenja. Ni se izognil težavam, nasprotno: s tem ko je izbral družino, “izkušeno v trpljenju“, našim družinam sporoča: če se znajdete v težavah, vem, kaj doživljate, tudi jaz sem to živel: jaz, moja mati in moj oče smo to doživeli, da bi tudi vaši družini rekli: niste sami!«

Čudenje v družini

V nadaljevanju je papež izpostavil čudenje kot bistveno razsežnost družinskega življenja. Tudi Jožef in Marija »sta se čudila temu, kar se je govorilo o Jezusu«. »Sposobnost čudenja je skrivnost za dobro življenje v družini. Ne se navaditi na običajnost stvari. Zlasti pa se znati čuditi nad Bogom, ki nas spremlja.«

Dodal je, da je čudenje pomembno tudi znotraj same družine. Kot primer je navedel čudenje nad zakoncem: prijeti ga za roko in mu za trenutek nežno pogledati v oči. Čudenje namreč vodi v nežnost. Izpostavil je tudi čudenje ob čudežu življenja, čuditi se otrokom, najti čas za igro z njimi in jim prisluhniti; ter prav tako čuditi se modrosti starih staršev, ki vračajo življenje k bistvenim stvarem. In navsezadnje, čuditi se svoji ljubezenski zgodbi. Naše življenje ima zagotovo tudi negativne vidike, a kljub temu se lahko čudimo dobroti Boga, ki hodi z nami.

Ob koncu nagovora se je papež obrnil še k Mariji, Kraljici družine, naj nam pomaga, da se bomo vsak dan čudili dobremu in znali druge učiti o lepoti čudenja.

vir: Vatican News

foto: Unsplash, Jonathan Borba

obj.: NN