Četrtek, 11. junij 2026: Spravi se, potem pridi in daruj

Spravi se, potem pridi in daruj

Kristjani svoj dar k oltarju prinašamo k sveti maši. Prinašati dar, pomeni, prinašati svoje konkretno življenje. Je pa nesmiselno kar koli polagati na oltar, če imamo koga »v želodcu«. Če smo do koga negativno ali celo sovražno razpoloženi, tega človeka ne bi radi položili na oltar in mu s tem privoščili, da postane Božji, ampak mu prej želimo, da bi se mu zgodilo kaj slabega. Marsikdaj pa celo želimo, da bi ga na kakršen koli način eliminirali, če bi seveda imeli to možnost.

Negativno razpoloženje do brata ali sestre, ki je morda celo navzoč pri isti mašni daritvi, onemogoča čisto daritev iz srca.

Jezus za takšne primere svetuje samo eno: sprava. Že zgodovinsko gledano pa lahko rečemo, da je pojem sprave za Slovence rak rana, ki jo je težko ali, kot se zdi, skoraj nemogoče ozdraviti. Zelo težko je namreč govoriti o spravi v sedanjem trenutku s konkretnimi osebami, če imamo težave s spravo za 80 let nazaj. Živimo v času, ko bodo kmalu zapustili ta svet tisti, ki so bili udeleženi v bratomorni vojni med drugo svetovno vojno in po njej, pa se v slovenski družbi ustvarja vtis, kot da bi se vojna končala včeraj.

Ob tem dejstvu se zdi, da si hudič v Sloveniji dobesedno mane roke, saj je njegovo bistvo v tem, da deli in spravlja narazen. To je popolno nasprotje od bistva Boga. Bog želi vse ljudi združiti kot brate in sestre, hudič pa želi razdor med ljudmi. Pa ne samo med ljudmi, ampak celo v človeku samem. Razdor in sovraštvo do drugega namreč izhaja iz razdeljenosti v samem sebi.

Ko je človek sam v sebi razdeljen, začne širiti razdor tudi navzven. Zato se pravzaprav sprava z drugimi začne s spravo s samim seboj. Tisti, ki sovraži drugega, pravzaprav sovraži samega sebe. Če je človek trden, potem ga ne bo motil nihče, tudi tisti ne, ki mu dobesedno hodi po glavi.

Od tod tudi razumevanje tistih, ki so zdržali huda preganjanja pa so ostali zvesti Bogu, celo do te mere, da so molili za svoje preganjalce.

Kristjan v Božji besedi in zakramentih dobiva moč za življenje, ki presega zgolj biološke in psihološke danosti. Eden izmed teh darov je dar sprave. Kdor torej, ne živi spravljen s samim seboj in s svojimi bližnjimi, kaže, da ni sprejel Božjega življenja. Živi sicer v nekih tradicionalnih okvirih, kot je izpolnjevanje zunanjih predpisov, njegovo notranje življenje pa je daleč od Boga.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN