Papež Frančišek: V družini, v skupnosti, s prijatelji si podelimo srečanje z vstalim Jezusom

Papež Frančišek

Apostoli so bili zbrani v dvorani zadnje večerje, ko sta se iz Emavsa vrnila dva učenca in pripovedovala o njunem srečanju z Jezusom. Medtem ko sta izražala veselje njune izkušnje, se je Vstali prikazal vsej skupnosti. Jezus je prišel ravno v trenutku, ko so podeljevali pripoved (o srečanju) z Njim. Ob tem pomislim, kako lepo je podeliti ter o pomembnosti podelitve vere. Ob tem poročilu pomislimo na to, da je pomembno podeliti vero v vstalega Jezusa.

Vsak dan smo bombardirani s tisoči sporočili. Številna so površinska in nepotrebna, druga razkrivajo vsiljivo radovednost ali še slabše se porodijo iz opravljanja in zlobnega podtikanja. Gre za novice, ki nikomur ne koristijo, še več so škodljive. So pa tudi lepe, pozitivne, konstruktivne novice in vsi vemo, kako dobro dene slišati o dobrih stvareh, in kako se počutimo bolje, ko se to zgodi. Dobro pa je tudi podeliti resničnosti, ki so se tako v dobrem in hudem, dotaknile našega življenja in sicer z namenom, da pomagamo drugim.

Je pa tudi ena stvar, o kateri pogosto s težavo govorimo. O čem s težavo spregovorimo? O najlepši stvari, o kateri naj bi pripovedovali in sicer o našem srečanju z Jezusom. Vsakdo je srečal Gospoda, a s težavo spregovorimo o tem. Vsakdo med nami bi lahko o tem veliko povedal in pokazal, kako se ga je Gospod dotaknil ter to tudi podelil, vendar ne kot učitelj drugim, temveč kot podelitev enkratnih trenutkov, v katerih je bilo zaznati živega in bližnjega Gospoda, ki je v srcu prižigal ogenj veselja, ali brisal solze, ki je posredoval zaupanje in tolažbo, moč in navdušenje, ali pa odpuščanje, nežnost. Ta srečanja, ki jih je vsakdo med nami imel z Jezusom je potrebno podeliti in posredovati naprej. To je pomembno storiti v družini, v skupnosti, s prijatelji. Kakor je tudi dobro govoriti o dobrih navdihih, ki so nam v življenju usmerili misli; dobra čustva, ki nam pomagajo iti naprej; pa tudi o prizadevanjih in naporih, ki jih imamo pri razumevanju in napredovanju življenja vere; morda pa tudi, ko smo se pokesali in vrnili nazaj na svojo pot. Če bomo to storili, nas bo Jezus, kakor se je zgodilo emavškima učencema na večer Velike noči, presenetil in napravil naša srečanja in naša okolja še lepša.

Zato se zdaj poskušajmo spomniti močnega trenutka v našem življenju, odločilnega srečanja z Jezusom. Vsakdo od nas je imel srečanje z Gospodom. Za trenutek umolknimo in pomislimo: kdaj sem našel Gospoda? Kdaj se mi je Gospod približal? V tišini pomislimo na to. In ali sem to srečanje podelil z drugimi, da bi dal slavo Gospodu samemu? In tudi, ali sem poslušal druge, ko so nam pripovedovali o tem srečanju z Jezusom?

Marija naj nam pomaga podeliti vero, da bomo napravili naše skupnosti vedno bolj kraje srečanja z Gospodom.

vir: Vatican News

foto: Vatican Media

obj.: N. N.