Sobota, 18. maj:Če je kdo žejen  naj pride k meni

Če je kdo žejen  naj pride k meni

Sveti Duh privre iz osrčja usmiljenja Vstalega Jezusa.

 Božja Ljubezen je Sveti Duh, ki privre iz Kristusovega Srca.

Vemo: tudi danes, kakor vedno, obstajajo tisti, ki želijo zgraditi svet, kjer ni več prostora za Boga. Bog nam to nekaj časa dopušča, tako da izkusimo, do kakšne točke zla in žalosti lahko pridemo brez Njega … Vendar pa Duh Kristusa, Gospoda, komaj čaka, da vse vrže v zrak, da bi nas pripravil do tega, da bi ponovno začeli! Mi imamo vedno malo ‘ozek’ pogled in srce; prepuščeni sami sebi na koncu izgubimo obzorje; prepričamo se, da smo vse razumeli.

Svetega Duha stori, da umolknemo pred nepredvidljivostjo Božjega načrta in potem poskočimo od veselja: To je torej tisto, kar je imel Bog za nas v osrčju!: to pot Cerkve, ta prehod, kjer se različni človeški jeziki sestavijo v harmonijo Duha, kajti Duh je harmonija.

Duh je tisti, ki nas ponovno spodbuja, da se ne bi zadovoljili, da bi se ponovno odpravili na pot.

Dopustimo torej Duhu, da nas prime za roko in nas povede v srce mesta, da bi prisluhnili kriku, vzdihovanju.

Danes Duh zahteva od nas kristjanov, da se naučimo poslušati s srcem. Duh je učitelj tega poslušanja. Odpreti srce, da nas On pouči poslušati s srcem.

Da bi mogli prisluhniti kriku sveta, mora Gospod tudi nas prijeti za roko in storiti, da bi ‘se spustili’, spustili se s svojih položajev, spustili se med brate, ki živijo med nami, da bi prisluhnili njihovi potrebi po rešitvi, kriku, ki pride vse do Njega in ki ga mi ponavadi ne slišimo.

Gre za to, da bi odprli oči in ušesa, predvsem pa srce, da bi poslušali s srcem. Tedaj se bomo resnično odpravili na pot. Tedaj bomo v sebi čutili ogenj binkošti, ki nas spodbuja, da bi ljudem tega sveta naznanili, da je njihovo suženjstvo končano in da je Kristus pot, ki vodi v nebesa. Za to je potrebna vera. Prosimo danes za vero, da bomo šli po tej poti.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash, Zoritsa Valova

obj.: N. N.