Sreda, 17. julij: Malim

Malim

Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker is to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim.

Modrost in razumnost je včasih ovira za sprejem drugačne resnice kot je resnica razuma.

Živimo v času, ko ima skoraj božansko vrednost vse, kar je ”znanstveno”, ”strokovno” – skratka temelji na razumu.

Papež Benedikt XVI je opozarjal, da znanost, ki si lasti vso resnico, v resnici obuboža človeka in presega svoje meje. Prilašča si pristojnosti, ki jih nima. Znanost, razum lahko pomembno pripomoreta k odkrivanju resnice, nimata pa je v posesti, niti je ne zajameta.

Modri in razumni tega sveta so sposobni odkrivati širšo, globljo resnico, kot pa jo lahko dajeta zgolj človeška modrost in razum, vendar je med njimi bolj pogosta skušnjava, da se ustavijo pri tem, kar lahko odkrijejo z lastnimi močmi. Pozabljajo, zanemarjajo resnico, modrost, ki prihaja od Boga in je podarjena tistemu, ki si jo želi in zanjo prosi.

Jezus se veseli v svojem Očetu, da je velike skrivnosti življenja prikril modrim in razumnim ter jih razodel malim. Ubogi, osamljeni in odrinjeni, ki iščejo pri Bogu zadnjo rešitev, občutijo, kako je lahko križ prijeten in breme lahko, ko se zavedamo, da ga ne nosimo sami, ampak je na drugi strani križa vedno Bog. Jezus nas vabi k sebi, da bi lažje sprejeli svoje omejitve. On nam je s svojim življenjem pokazal, da mu nobena stiska ni tuja, kajti njegovo srce je mehko in krotko. Vabi nas, naj pridemo k njemu, položimo predenj vse svoje skrbi, svoje bolečine, svojo nemoč ter vse, kar nosimo v svojem srcu, predamo njegovi ljubeči skrbi. Želi nam zmanjšati naše breme, nam pomagati nositi težo življenja. To je mogoče le, če smo sposobni ljubiti z njegovo ljubeznijo ter v vsej ponižnosti in preprostosti navezati odnos z Bogom in sočlovekom.

Ljudje okoli nas so orodje v njegovih rokah, ko pomagajo človeku v stiski. Ali sem dovolj ponižen in preprost, da me more Bog uporabiti za svoje orodje? Odgovor na to lahko dobim le v globinah svojega srca, ko sem dovolil Bogu, da je vanj posijala njegova milost. Martin Luther King, borec za pravice črncev, je zapisal: »Naj se zgodi karkoli. Bog je mogočen! Če se naši dnevi zmrače in so naše noči temnejše od najgloblje polnoči, pomislimo vselej na to, da je na svetu velika odrešujoča moč. To je Bog. Bog zna najti izhod iz brezizhodnosti. On spremeni včerajšnjo temo v jutrišnjo svetlobo in slednjič v žareči jutrišnji dan večnosti.« Prosimo Gospoda, naj nam pomaga, da bomo s ponižnim in preprostim srcem pripravljeni sprejeti milost, ki nam jo želi podariti. Naj naša molitev, iskren pogovor z Bogom, spreminja svet in vanj prinaša svetlobo Božje ljubezni.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak