Nedelja, 21. julij 2024: 16. navadna nedelja

16. navadna nedelja

Velikokrat imamo občutek, da smo pregoreli, siti vsega, najraje bi  nekam pobegnili in se skrili. Utrujenost in naveličanost sta bolezni  sodobne družbe. Zato ni malo pobegov iz ustaljenih razmer, ki se nam  zdijo neznosne, vendar se velik del takih pobegov konča v bifeju, med  pivskimi prijatelji, ali med prijateljicami v nakupovalnem centru. Takšno  obnašanje je podobno obližu, ki rano nekoliko varuje pred okužbo, ne  more pa je pozdraviti. Zdravilo ni podobno kozarcu pijače, ki te za  nekaj časa omami, niti lepemu modnemu dodatku, ki zbudi pozornost, a notranje  praznine ne ublaži.

Kaj nam predlaga Jezus? Apostoli so se po napornem misijonskem potovanju vrnili k njemu in mu pripovedovali o svojih uspehih. Jezus jih je na hitro
zaustavil in jim rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Samota. Mnoge ravno samota najbolj preganja. Večina pobegov je namreč
povezana s begom pred samim seboj, pred soočanjem s svojo praznino, pred
življenjem, ki nima ne repa ne glave. Samota mnoge ubija, zato se zatečejo v bife ali v  nakupovalno središče, da na tak način zapolnijo prosti čas, ki ga ne znajo izkoristiti in jih zato preganja.

To seveda ni nobena prava rešitev. Jezus je zato apostolom predlagal pobeg, ki jih bo pripeljal k njim samim, da bodo lahko naredili pregled svojega stanja,
videli pozitivne stvari in tudi zgrešena dejanja. Zakaj je Jezus apostole ustavil sredi pogovora, ko so se hvalili s svojimi uspehi? Da bi jih postavil na realna tla, ker so svoje uspehe sprejemali kot opojno pijačo, ki te popelje v navidezni svet. Treba počakati,  da se čustva pomirijo in potem delati pluse in minuse, ki bodo pokazali realno sliko dejanskega stanja.
Kaj nam torej Jezus predlaga? Da se zaustavimo, da počitnice ne vzamemo le kot priložnost za kratek pobeg na dopust, ki bo le kratkotrajen obliž, potem bo pa rana spet skelela. Ne potrebuje počitka le telo, ampak veliko bolj še naša duša, ki je pogostokrat  zanemarjena. Samota je namenjena celostnemu pregledu stanja in dobro premišljeni odločitvi, kako bomo svoje stanje popravili in se vrnili z dopusta čili na svojem telesu, duši in duhu. Takšna samota ni beg, ampak lepa priložnost, da se prepoznamo kot ljudje, ki so ustvarjeni po božji podobi in sličnosti. Zato se je ne bojmo, ampak jo pogosto poiščimo in se spustimo v pogovor s samim seboj in z Bogom.

Kako naj se odpočijem, se verjetno sprašuje vsak zase. Upam, da uspešno. Dobro se je vsekakor vprašati, ali vemo, zakaj smo utrujeni. Naj se to vprašanje ne zdi nesramno. Če vemo, bomo najbrž tudi lažje našli zdravilo.

Zame je to dvoje temelj Jezusovega naročila: Pojdite in se odpočijte. Najbolj smo namreč utrujeni od samih sebe, pa če to priznamo ali ne. Večina svetnikov je najbrž zmogla neskončno več kot mi prav zaradi čudovite uglašenosti z božjo voljo. Dokler se upiramo božjim načrtom, bomo zelo utrujeni. Ko jo bomo uspeli sprejemati, bosta prevladovala mir in spokojnost, dana nam bo moč, ki premaguje najrazličnejše napore – tudi nemogoče. Bog bo dal, kar potrebujemo – tudi počitek, če bomo delali, kar je njegova volja oz. če bomo njegovo voljo z veseljem sprejeli za svojo.

Bog vam daj prijeten počitek!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak