Sobota, 18. januar 2025: Jezus pokliče Levija, Mateja

Jezus pokliče Levija, Mateja

V današnjem evangeliju mnoge stvari niso povedane. Matej ni izgovoril niti ene same besede. Ostalo je nejasno: pri njem in njegovih gostih, cestninarjih in grešnikih ali so spremenili mišljenje in ali je prišlo do spreobrnjenja. To je veljalo tudi za farizeje.

Marsikaj lahko pojasnimo iz nadaljnjega poteka: Matej postane Jezusov učenec in farizeji ostanejo nasprotniki.  Vse ostane odprto. Hvale vredno je obnašanje. To pogrešam pri sebi in mislim, da to pogrešamo tudi v Cerkvi: spontanost. Matej ne prosi, da bi imel čas za premislek. Ne premišlja o argumentih za in proti. Matej je uveljavljen človek. Veliko tvega.

Jezus in njegovi učenci se ne bojijo priti v stik z ljudmi. Odprti so za ljudi, ki jih srečujejo. In vsaj Jezus vidi v njih bogatstvol. Jezus je bil nasploh mojster v tem, da je odkrival in prebujal v ljudeh bogastvo. Poklical je k sebi Mateja. In spremenil je svoje življenje. V Petrovi omahljivosti je odkril skalo, na kateri bo gradil svojo Cerkev. Odpustil je grešnici in ji odprl nove horizonte. Jezus vidi veliko bogastva tudi v TEBI  in MENI.

Jezus ni izbiral ljudi zaradi tega, kar so bili. Izbral jih je zaradi tega, kar bodo lahko postali pod njegovim vodstvom.

Matej se predstavi kot poklican grešnik, ki mu je bilo mnogo odpuščeno. S tem nam pove v čem je  poklicanost. Najprej in predvsem je poklicani poklican priznati in sprejeti Gospodovo usmiljenje, do sebe in vseh, ki jih srečuje na poti za Njim. Matej sebe predstavi kot grešnika. Na tem je utemeljena poklicanost: sprejeti Gospodovo usmiljenje, dojeti lastno bedo in majhnost ter jo sprejeti kot prostor iz katerega se širi na vse neskončno Božje usmiljenje.

Tisti, ki je globoko doživel Božje usmiljenje je pripravljen biti pristni apostol. Kdor te globoke izkušnje nima se bo težko dotaknil globin srca drugih in težko posredoval Božjo usmiljeno ljubezen do slehernega sina in hčere.

Resnični apostol je poln ponižnosti, krotkosti, potrpežljivosti, ker je v prvi osebi doživel Božjo potrpežljivost, krotkost in ponižnost v odnosu do sebe. Božja ponižnost se sklanja h grešnikom, nas kliče in potrpežljivo dviga in pošilja.

Prosimo Gospoda za globoko doživetje lastne majhnosti in njegovega neskončnega usmiljenja. Grešniki smo, ki nam je bilo veliko odpuščeno. Skupaj se veselimo Božje dobrote in usmiljenja.

Spreobrnjenje apostola Mateja se je odvilo v treh etapah: srečanje, praznovanje in pohujšanje. Jezus ga je pogledal in mu rekel: ‘Hodi za menoj.’ On je vstal in šel za njim, kakor o tem pripoveduje današnji evangelij. Jezusova ljubezen je lahko vstopila v srce tega človeka, ker je ta vedel, da je grešnik. In ravno ta zavest, da je grešnik, je odprla vrata Jezusovemu usmiljenju. Torej je pustil vse in šel za njim. To je bilo torej srečanje med grešnikom in Jezusom.

Druga etapa je praznovanje. Matej je povabil prijatelje, torej grešnike in cestninarje. Prav gotovo so Gospodu za mizo postavljali vprašanja in On jim je odgovarjal. Gre za praznovanje srečanja z Očetom, praznovanje usmiljenja. Jezus namreč ‘razsipava’ usmiljenje za vse.

Sledi tretji trenutek, to je pohujšanje. Ko so farizeji videli, da cestninarji in grešniki sedijo za mizo z Jezusom, so rekli njegovim učencem: ‘Zakaj vaš Učitelj je s cestninarji in grešniki?’ Jezus takrat spregovori o usmiljenju.

Vsi smo povabljeni na Gospodovo gostijo. Sprejmimo povabilo in sedimo k Jezusu. Učimo se gledati z usmiljenjem in v vsakem videti povabljenca. Vsi smo učenci, ki potrebujemo, da izkusimo in živimo tolažilno Jezusovo besedo. Vsi potrebujemo, da nas hrani Božje usmiljenje, kajti to je izvir, iz katerega izvira naše zveličanje.

Molimo danes tako: Gospod,nič posebnega nisem, a me vabiš, naj bom s tabo. Daj mi poguma, da ti bom sledil z gorečo predanostjo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak