Nedelja, 26. januar 2025: 3. navadna nedelja

3. navadna nedelja

Celo v nemirnih časih, v katerih živimo, nas skrivnost učlovečenja spominja, da nam Bog vedno prihaja naproti in je Bog z nami; on včasih prihaja po zaprašenih cestah našega življenja, sprejema naše silno domotožje po ljubezni in sreči ter nas kliče k veselju.

Od začetka Jezusovega poslanstva, ko je po dneh molitve in boja v puščavi obiskal svojo sinagogo v Nazaretu so pri njem bili prisotni: poslušanje, razločevanje in življenje.

 Bog prihaja tiho in diskretno, ne da bi nam jemal našo svobodo. Tako se lahko zgodi, da njegov glas zadušijo mnoge skrbi in opravki, ki zaposlujejo naše misli in naše srce.

Prav je torej, da se razpoložimo za globoko poslušanje njegove Besede in življenja, da smo pozorni tudi na podrobnosti našega vsakdanjika, da se naučimo brati dogodke v luči vere in ohranjamo odprtost za presenečenja Duha.

Posebnega in osebnega klica, ki si ga je Bog zamislil za nas, nikoli ne bomo odkrili, če bomo ostali zaprti sami vase, v svoje navade in vztrajali v drži malodušnega človeka, ki svoje življenje zapravlja v ozkosrčnem iskanju samega sebe.

Tudi Jezus je bil poklican in poslan; zaradi tega je potreboval, da se zbere v tišini. Poslušal in bral je Besedo v Sinagogi ter z lučjo in močjo Svetega Duha razodel njen polni pomen.

Drža poslušanja postaja danes vse bolj težka, ker smo potopljeni v hrupno družbo, v silovitost obilja spodbud in informacij, ki polnijo naše dneve. Z zunanjim hrupom, ki včasih prevladuje v naših mestih in soseskah, sta večkrat povezani tudi naša notranja razpršenost in zmeda, ki nam ne dovolita, da bi v miru razmislili o okoliščinah svojega življenja in tako napravili rodovitno razločevanje.

Ko Jezus v Sinagogi v Nazaretu bere odlomek iz preroka Izaija, razločuje vsebino poslanstva, za katero je bil poslan, in ga predstavi tistim, ki so pričakovali Mesija.

Na enak način lahko vsak od nas odkrije svoj lasten poklic samo z duhovnim razločevanjem. To je proces, v katerem človek, v dialogu z Gospodom in v poslušnosti glasu Duha, pride do tega, da napravi temeljno izbiro. Še posebno odkrivamo, da ima krščanski poklic vedno tudi preroško dimenzijo. Kakor nam pričuje Sveto pismo, so bili preroki poslani ljudem v situacijah velike materialne negotovosti ter duhovne in moralne krize z naročilom, da bi v Božjem imenu ljudem govorili besede spreobrnjenja, upanja in tolažbe. Kakor veter, ki dviga prah, prerok vznemirja napačno mirnost vesti, ki je pozabila Gospodovo besedo, razločuje dogodke v luči Božje obljube in pomaga ljudstvu opaziti znamenja vzhajanja zarje v temi zgodovine.

Tudi danes močno potrebujemo razločevanje in preroštvo. Vsak kristjan bi moral razvijati sposobnost »razbrati znotraj« lastnega življenja in prepoznati, kam in k čemu ga kliče Gospod, da bi nadaljeval njegovo poslanstvo.

Končno Jezus oznani novost sedanjega trenutka, ki bo mnoge navdušila, druge pa zakrknila. Čas se je dopolnil in On, od Izaija oznanjeni Mesija, je maziljen, da reši jetnike, ozdravi slepe in oznani usmiljeno ljubezen Boga do vsake stvari. Resnično, »danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,20), zatrdi Jezus.

Veselje evangelija, ki nas odpre za srečanje z Bogom ter z brati in sestrami, ne more čakati naše počasnosti in naše lenobnosti; ne more se nas dotakniti, če slonimo pri oknu z izgovorom, da še vedno čakamo na ugoden čas; za nas se tudi nikakor ne more uresničiti, če takoj danes ne prevzamemo tveganja in se odločimo za neko izbiro. Poklic je danes! Poslanstvo kristjana je za sedaj! In vsak od nas je poklican, da bi postal Gospodova priča, tukaj in sedaj.

Ta danes, ki ga je Jezus oznanil, nam dejansko zagotavlja, da Bog še naprej prihaja, da bi odrešil človeštvo in nas naredil deležne svojega poslanstva. Gospod še naprej kliče ljudi, da bi bili z njim in hodili za njim v odnosu posebne bližine, v njegovi neposredni službi. In če nam da razumeti, da nas kliče, naj se popolnoma posvetimo njegovemu Kraljestvu, se nam ni treba bati. Lepo je – in velika milost – biti popolnoma in za vedno posvečeni Bogu in službi drugim.

Gospod tudi danes kliče, naj hodimo za njim. Ni nam treba čakati, da bomo popolni, da bi odgovorili s svojim velikodušnim »tukaj sem«, niti se ni treba bati svojih meja in svojih grehov, temveč z odprtim srcem sprejeti Gospodov glas. Poslušati ta glas, razločevati svoje osebno poslanstvo v Cerkvi in svetu ter ga končno živeti v »danes«, ki nam ga daje Bog.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak