Ponedeljek, 27. januar 2025: Jezus in Belzebul

Jezus in Belzebul

Jezus nas danes postavi pred korenito odločitev, ki določa njegov in naš odnos do Boga Očeta. On sledi Očetovi volji. Ali mu pustimo, da to voljo pokaže tudi nam?

Pismouki Jezusovo ravnanje razlagajo na najslabši možni način, na hudoben način.

Kako pa mi presojamo delovanje ljudi, ki me obkrožajo? Kdo je Bog in kdo sem jaz? Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben. Šele, ko se sprejemam kot ustvarjeno bitje z različnimi omejitvami, ki so povezane z mojo človeško naravo in z zakonitostmi zemeljskega življenja, lahko svoje življenje opredeljujem med tem, kar sem že in kar še ne. Sem v nenehnem nastajanju, ki ni odvisno le od mene, ampak tudi od tistega, ki mi je podaril življenje in mi zaupa. Vse, kar bom postal, je v veliki meri naravnano nanj, ki je moj stvarnik in odrešenik. Njemu sledim in se ga oklepam, ker sem le ob njem varen in močan vsak trenutek svojega življenja.

Jezus je delal čudeže in z njimi potrjeval, da ni navaden človek, ampak Bog. Z dejanji pokaže, da je sam poln Svetega Duha. Pove, da z Božjo močjo, ki se ji satan ne more upreti, izganja demone in dela tudi vse druge čudeže, ki presegajo človeško omejenost. So znamenje tega, da ima Bog glavno besedo. Jasno pokaže, da ima oblast odpuščati grehe. Ve, kaj hoče Bog in kako je treba razumeti Božje zapovedi. Dobro tudi ve, kateri grehi so odpuščeni in kateri niso.

Kletev proti Svetemu Duhu je greh, ki nas ujame in zapre v upor ter sovraštvo do Boga, zato ni odpuščen. Iz sobesedila je razvidno, da storimo greh proti Svetemu Duhu takrat, ko srečamo človeka, ki je poln Svetega Duha in deluje z Božjo močjo, a mi tega ne priznamo, ampak trdimo, da ta človek dela s satanovo močjo.

Kletev zoper Svetega Duha se ne izraža predvsem v besedah, ki bi žalile Svetega Duha; izraža se v zavrnitvi odrešenja, ki ga Bog ponuja človeku skozi delovanje Svetega Duha.« Zavrnitev Svetega Duha pomeni zavrniti priložnost, da bi spoznali greh in bi se posledično spreobrnili. Blokiramo ozdravljenje in odpuščanje, ki ga ponuja Bog. Ta zakrknjenost srca nas počasi vodi k vedno večji in dokončni zavrnitvi ljubezni in usmiljenja Boga.

Bogokletstvo zoper Svetega Duha danes, ki je enako neodpustljivemu grehu, je stanje nenehne nevere. Ni odpuščanja za človeka, ki umre v neveri. Nenehno zavračanje spodbujanja Svetega Duha, naj človek začne verovati v Jezusa Kristusa, je neoprostljivo bogokletstvo zoper njega.

Jezus o pismoukih in njihovih razlogih za takšno lažno razlago ne izreče dokončne sodbe. Pove pa jim, naj ne varajo samih sebe. Pokaže jim, da sami sebe postavljajo v strašno nevarnost, ko sodijo njega. S tem nam jasno pokaže, na kakšen odpor tudi v nas naleti Jezusovo delovanje. Tako bomo laže razumeli, zakaj je bil obsojen na smrt.

Naša vez z Jezusom je odvisna od našega vedenja v odnosu do Boga. Srčika Jezusove osebnosti je spolnjevanje Očetove volje. Z njim smo lahko povezani le tako, da smo poslušni Bogu. Jezus ve, kaj hoče Bog Oče od njega. Po njem Bog Oče tudi nam kaže, kakšna je njegova volja za nas in za vse: vsem pokazati Njegovo ljubezen in iz nje zajemati za pravi odnos do sebe, drugih in stvarstva. Biti moramo prinašalci miru in ljubezni.

Na žalost se večkrat zgodi, da sklepamo kompromise z ljudmi, ki ne sledijo Bogu in nas hočejo spraviti na napačno pot. Zato se vsak dan trudimo za živo in močno vero v Jezusa Kristusa tako, da prosimo Boga za milost vere, upanja in ljubezni. On naj nam pomaga, da ga bomo prepoznavali v vsakdanjih dogodkih in ga častili v Duhu in resnici.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak