Sobota, 26. april 2025: Bodimo iskalci Kristusa

Bodimo iskalci Kristusa

Jezusovo glavno naročilo iz današnjega evangelija je: Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. To je naloga vseh nas, še posebej pa katoliških medijev.

Božji načrt, da majhna skupina preprostih ljudi in brez posebnih intelektualnih sposobnosti, ponese evangelij na vse konce sveta, je mogoč samo z močjo Svetega Duha. Poslanstvo, ki ga je Jezus zaupal apostolom, se je nadaljevalo skozi stoletja in se nadaljuje tudi danes: zahteva sodelovanje vseh nas. Vsakdo je v moči krsta, ki ga je prejel, usposobljen, da oznanja Evangelij.

Z Gospodovim vstajenjem, s katerim se je začela nova oblika prisotnosti Jezusa med nami, od nas zahteva, da imamo oči in srce za srečanje z Njim, za služenje Njemu in pričevanje o Njem drugim. 

Gre za to, da smo iskalci Kristusa po poteh našega časa in prinašamo njegovo besedo odrešenja na konce sveta. Na tej poti Kristusa srečujemo v bratih, zlasti najrevnejših, v tistih, ki v sebi trpijo grobo in ponižujočo izkušnjo starih in novih oblik revščine.  

Kristus nas tudi danes z močjo Svetega duha pošilja v svet, da bi dajali konkretna in vidna znamenja upanja.

Toda navdušenost ni dovolj za govorjenje o Jezusu. Današnji odlomek nas vabi k oznanjevanju Kristusovega življenja v luči oznanila tpečega, umrlega in vstalega Kristusa. Vabi pa nas, da tudi na svoje življenje pogledamo v tej luči. Na vse napore, na vse žrtve, na življenje sploh moramo gledati v velikonočni luči.

Pogled apostolov se je spremenil, ker so bili ob Gospodu. Pri njem jim je bilo lepo. Tudi mi bomo morali prihajati h Gospodu in začutiti, da nam je pri njem dobro. Šele nato bomo lahko spremenili svoj pogled. Naš pogled je odvisen od tega, v kaj gledamo. Če bomo pri Gospodu in zrli v njegovo obličje, mu bomo postali večno podobni.

Naša vera gleda njega, ljubljenega Sina, v podobah kruha in vina na oltarju. Občestvo z njim bo tudi naše telo, vso našo naravo in bit spremenilo, da bomo njemu podobni. Počasi se spreminjamo iz sijaja v sijaj, pravi apostol Pavel. To nevidno in trajno raste v nas iz Božjih darov in Božje milosti, iz naših srečanj z Gospodom. Hoditi moramo po Božjih poteh.

Kakšna pa so Božja pota?  Tam, kjer je Kristus. In kje je on? Spomnimo se njegove besede: v naših najmanjših bratih sredi sveta. Tudi to moremo slutiti in dojemati samo v veri. In če to uresničujemo, odkrivamo, je naša pot svetla, jasna, ima smisel in cilj.  Zato hodimo v upanju po naši poti življenja, Gospodova pot je naša pot in naj bi to tudi vedno ostala.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak