Petek, 2. maj 2025: Dve ribi in pet ječmenovih hlebov

Dve ribi in pet ječmenovih hlebov

Čudim se, zakaj Jezus potrebuje učence in njihov kruh, da nahrani množico. Sprašujem se, zakaj danes ne dela tako očitnih znamenj. Hkrati pa si še vedno pravim: Množica je presita. Kaj lahko Bog naredi, da bi se svet spremenil?

Če se nekoliko bolj ustavim v našem vsakdanu, lahko opazimo, da je Bog kljub vsemu še vedno na delu. Nekomu reši življenje, ko eden ali drugi opazi znake hude bolezni. Spet drugemu najde prijatelja ali sopotnika in drugemu pomaga zlesti iz pogubnih okoliščin. Bog še vedno hodi po zemlji in dela čudeže, vprašanje je, ali ga hočemo prepoznati ali ne. Spoznanje Božjega delovanja je vedno stvar odločitve posameznika.

V ozadju odlomka opazim nenavadno skrivnost, ki je položena v človeka. Človek še vedno hrepeni po nečem, kar ga presega. Čeprav se zdi, da je sit vsega, hlasta po nečem, kar bo dokončno potešilo njegovo neustavljivo lakoto.

In prav v tem vidim odgovor na tretje vprašanje, ki se mi poraja ob današnjem evangeliju: Zakaj Bog potrebuje apostole in njihovih pet ječmenovih hlebov in dve ribi? Jezus vsekakor lahko naredi čudež in nahrani množico s kruhom, ne more pa nahraniti množice s pričevanjem učencev, če ti ne sodelujejo. Pričevanje je temeljni odgovor na vprašanje lakote. Množica hodi za Jezusom, ker jo privlači njegova izredna moč in ker dela zelo uporabne čudeže: ozdravlja bolne, izganja in množi kruh. Vendar se v množici počasi poraja praznina, ki je vsi ti čudeži ne morejo zapolniti. Nastopa lakota, na katero Jezus sam brez apostolov nima odgovora. Lakota po spremembi v življenju. Lakota po tem, da bi življenje dobilo smisel. Odgovor na to je le v pričevanju.

Če v tej luči pogledamo na današnji odlomek, potrebuje Jezus naše sodelovanje, naših pet ječmenovih hlebov in dve ribi. Potrebuje priče, da je življenje z njim edini pravi odgovor na vso lakoto človeštva. Bog na nek način brez nas ne more prepričati človeka, da je res tako. Nam je že povedal, sedaj pa nas potrebuje, da z množico delimo to, kar smo prejeli.

Kaj so ti ječmenovi hlebi in dve ribi? Ječmenovi hlebi so zagotovo tista trda vsakdanja hrana za življenje, ribe pa hrana, ki daje življenju lepoto, ga dviga na novo raven.

Hleb je mogoče prav trdo delo ter skromnost in veselje v malem. Današnji človek bi rad živel brez dela. A brezdelje človeka ubija. Potrebuje človeka, ki pričuje, da je delo lepo in nas dela žive. Človeku ne prinese sreče premoženje, ampak veselje v drobnih vsakdanjih stvareh, na katere znamo gledati kot dar.

Hleb je poštena beseda in drža, preprosta iskrenost. Hleb je stvaren pogled na svet. Hleb je občestvo. Hleb je neustavljiva vera v neskončno.

In kaj sta dve ribi? Pričevanje apostolov, da je življenje lepo le, če je prepojeno z molitvijo in uživanjem Božje besede kot Kristusa samega.

Bog še vedno dela čudeže. Išče sodelavce, ki bi mu bili pripravljeni ponuditi nekaj hlebov in rib. Le z našim sodelovanjem lahko spreminja svet.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak