Nedelja, 4. maj 2025: 3. velikonočna nedelja

3. velikonočna nedelja

V življenju vsakega kristjana so pomembne tri stvari.
Najprej potrebujemo: Molitev za nove duhovne poklice

K molitvi nas vabi Cerkev. Še posebej vabi nas, verne ljudi. Raziskave poročajo, da je vedno več ljudi, ki ne molijo. Molitev se zelo opušča, tudi med vernimi. Mnogi so molitev opustili zaradi življenjskih razmer in bolezni, drugi ne znajo več moliti ali pa nimajo več moči, da bi molili. Zato je klic k molitvi velikega pomena.
Jean Corbon, duhovnik grške katoliške Cerkve v Bejrutu, pravi, da je »Sveti
Duh pedagog molitve. Nujno je, da začnemo pri njem in z njim, sicer se izgubi-
mo«. Kadar molimo, ne molimo samo zase, ampak za velike potrebe Cerkve.
Te dni nas Cerkev vabi k molitvi za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih. Naše molitve se polagajo v veliko zakladnico Cerkve, da se morejo zdraviti neštete rane človeštva, tudi pomanjkanje duhovnih poklicev. Iz zakladnice molitve morejo črpati milosti tudi tisti, ki Jezusa ne poznajo.
Morda bomo tudi mi kdaj v preizkušnji, ko ne bomo več mogli moliti. Takrat
bomo lahko tudi mi zajemali iz te skrivnostne zakladnice molitve drugih, ki
so vanjo zvesto polagali svoje vsakdanje molitve. Zato je klic k molitvi vabilo
k zvestobi. Vsak dan položimo v zakladnico molitve vsaj eno kratko molitev.

Cerkev nas roteče prosi, da se ob nedeljah in praznikih vsaj za nekaj trenutkov
zberemo k skupni molitvi. Ohranimo v srcu to povabilo. Verujmo, da se prav
iz zvestih molitev, ki se dan za dnem polagajo v zakladnico molitve Cerkve,
rojevajo novi duhovni poklici.

Na drugem mestu je: Vztrajna ljubezen do Cerkve

Jezus sprašuje apostola Petra, če ga ima rad. Kar sprašuje Petra, sprašuje tudi
nas. Gre za pomembno vprašanje. Kdor ljubi Kristusa, ljubi Cerkev. V veroizpovedi ponavljamo, da je Cerkev sveta, katoliška in apostolska. Zaradi nas ljudije Cerkev tudi grešna.
Papež Frančišek pravi, da ima rad Cerkev, ki je umazana in podobna poljski
bolnišnici. Ljubiti Cerkev pomeni, da spoštujemo duhovnike, papeža, škofe in
tudi svoje dušne pastirje, župnike.

Svetna družba Cerkve ne ljubi in včasih to odkrito pove. So pa tudi nekateri verniki, ki nimajo radi papeža, škofov in duhovnikov. Kdor iskreno ljubi, odpušča. Odpušča slabosti, ki jih vidi, in grehe, ki ga žalostijo. Ljubezen vse potrpi. Ostanimo v ljubezni do Cerkve.

Yves Congar, veliki teolog, se je izrecno posvečal vprašanju ljubezni do Cerkve. Nepozabne so njegove besede: »Cerkev je ljudstvo, združeno s svojim duhovnikom, in čreda, ki se drži svojega pastirja. Zato moramo vedeti, da je škof v Cerkvi in da je Cerkev v škofu.«

Tretja stvar, na katero ne smemo pozabiti, pa je: Zvestoba cerkvenemu nauku

Apostol Peter v prvem berilu pravi: »Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem!« Apostol hoče reči, da je treba Boga poslušati in živeti po njegovi besedi. Njegova beseda je nauk Cerkve. Shranjen je v Svetem pismu in v učenju
cerkvenega zbora. Cerkveni nauk razlagajo številni pisci tudi v cerkvenem verskem tisku. Kdor ne bere Svetega pisma in ni naročen na vsaj en verski tisk,
živi v veliki temi vere in nevednosti o cerkvenem nauku. Kdor ne bere Svete-
ga pisma, ne pozna tudi Cerkve in njenega nauka. V nevednosti človek tako
postane plen krivih naukov, laži in zmot. Kdor ne pozna nauka Cerkve, je plen
‘lažibratov’. Zato ostanimo zvesti nauku Cerkve. Bodimo zvesti bralci svetega
pisma in verske literature. Samo tako se bo naš duh krepil in naš um ostril in
ostal zvest resnici, ki je Jezus, Gospod.

Tri stvari, ki sem jih na kratko orisal, so duhovni šopek, ki krasi
življenje kristjana. Kristjan, ki moli, ljubi Cerkev in v sebi neguje cerkveni nauk,
širi okrog sebe prijeten vonj, kot vonj kadila, ki zbuja pozornost in navdušenje.
Za marsikoga pa je lahko tudi izziv za nesebično službo Bogu in ljudem. Naj
bo teden molitve za nove duhovne poklice od Boga blagoslovljen tudi za našo
župnijo in za ves slovenski narod.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak