Petek, 9. maj 2025: Priti k Jezusu – verovati vanj

Uvod v sveto mašo

Današnja Božja beseda nam pričuje, da lahko kristjani živimo tudi v takšni družbi, ki nas preganja oz. nam nasprotuje. Tako kot se je dogajalo v času apostolov, ko so za veselo oznanilo bili pripravljeni dati svoje življenje, se žal to dogaja tudi danes, ko na nevsiljiv način kristjani – verniki, redovniki in redovnice ter duhovniki – dajejo svoje življenje za Kristusa. Jezus nas vabi k sebi. Vabi preko vseh nas, mi pa moramo prisluhniti, kaj nam Jezus govori.

Priti k Jezusu – verovati vanj

Današnja Božja beseda nas postavlja v čas, ko je Savel, kasnejši apostol Pavel, preganjal prve kristjane. Še posebej je začel srdit boj z njimi po Štefanovi smrti. Ljudje so se razbežali, apostoli pa so ostali skupaj, čeprav so se tudi sami bali za svoje življenje. Verjetno so čutili, da so samo skupaj dovolj močni. Močni ne v fizičnem pomenu, ampak močni v duhu in veri, še posebej po binkoštih. Iz svoje vere so začeli oznanjati evangelij ljudem, ki so pričakovali Mesija. Ljudje so jih sprejemali enodušno, gledali so znamenja, ki so jih delali. Ti prvi misijonarji niso delali v svojo čast in slavo, ampak so enostavno morali to veselo oznanilo, ki so ga sami prejeli, dati tudi drugim.

Telesno gledati Jezusa še ne pomeni verovati vanj. Za Janeza je “priti k Jezusu” isto kakor verovati vanj. To verovanje je božje delo, torej božji dar, in Oče je tisti, ki Sinu daje vse, ki pridejo do vere. Sin je v službi Očetove volje in mora varovati ter ohraniti vse, ki pridejo do vere, ter jih privesti do polnosti večnega življenja z obujenjem poslednji dan.

Tako kakor je bil Jezus v Očetovi službi, so v službo za druge vstopili tudi apostoli in tisti, ki so jih oni pošiljali oznanjati veselo oznanilo. V središče so postavili evharistijo, Jezusovo nekrvavo daritev na oltarju, ki se ponavlja vsak dan do današjnih dni.

Vzor nam je lahko blaženi Alojzij Grozde, ki je rekel: “Evharistija je sonce mojega življenja.” Lahko se zgledujemo po njegovi gorečnosti za evharistijo, ki nam je včasih manjka, pa po njegovi vnemi v molitvi k Materi Mariji, ki je Jezusova Mati, Mati Cerkve, duhovnikov in duhovnih poklicev.

Marija nam vedno stoji ob strani in je srednica vseh milosti, ki so potrebne za prebuditev novih duhovnih poklicev v Cerkvi. Vsak duhovni poklic je povezan z Bogom, Cerkvijo in tudi z Marijo. Zato v tem tednu molitve za nove duhovne poklice, pa tudi druge dni, molimo in se ne naveličajmo moliti za duhovne poklice. Čeprav imamo včasih občutek, da je vse zaman, moramo biti vztrajni.

Mi sejemo, okopavamo, plejemo, Bog pa daje dež in sonce, ki da tem semenom rast v duhovniški, redovniški ali misijonski službi.

Prošnje vernikov

Dobri Bog, k Tebi prihajamo in pred Te polagamo naše prošnje:

1. Dobri Bog, prosimo Te za papeža, škofe, duhovnike, da bi pogumno in neutrudno oznanjevali Tvojo besedo in tudi sami iz nje živeli.
2. Prosimo Te tudi za vse druge pastoralne delavce po naših župnijah, blagoslavljaj njihovo delo in jim dajaj moči in sposobnosti, da bi nas vedno varno vodili k Tebi.
3. Po Svetem Duhu nam vsem daj jasno spoznati Božji načrt z nami in nam v vsakdanjem življenju pomagaj ravnati po Tvoji volji.
4. Bodi blizu vsem preganjanim in mučenim kristjanom in jih reši iz njihovih stisk in nevarnosti, preganjalcem pa nakloni milost pravega spoznanja in spreobrnjenja.
5. Prosimo te tudi za vse, ki jih na poseben način kličeš v službo evangelija, da bi velikodušno odgovorili na Tvoj klic in mu radikalno sledili.
6. Naj uživajo večno srečo v nebesih naši pokojni duhovniki, redovniki, redovnice, starši, bratje, sestre in vsi, ki so nam v svojem življenju posredovali vrednote krščanske vere.

Dobri Bog, hvala, ker nas vedno znova poslušaš in hvala Ti za že premnoge naklonjene nam milosti; prosimo Te, usliši tudi te in še druge naše prošnje, ki jih nosimo v svojem srcu, po Kristusu – našem Gospodu. Amen.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak