Marija Pomagaj, kraljica Slovencev

24. maja vsako leto praznujemo praznik Marije Pomagaj, ki je zavetnica Slovencev in naše dežele.

Marija je Jezusova in naša Mati, ki smo jo Slovenci izbrali tudi za svojo zavetnico.

Naj nas v teh časih njena priprošnja pri Jezusu opominja, da je Slovenski narod od vedno bil ljubljen in voden od Boga in da bomo s skupnimi močmi, molitvijo in odpovedmi tudi za slovenski narod izprosili lepše in polnejše čase, ki bodo prinesli svež veter v našo deželo pod svobodnim soncem.

Zgodovina praznika:

V Katoliški Cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. V Sloveniji je slovesni praznik, saj je Marija Pomočnica kristjanov glavna zavetnica države.

K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.

Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

Marija Pomagaj.
Pred teboj začnemo prepoznavati svoje življenje,
da ga lahko izročimo Bogu.
Kar se je prej zdelo kot neprepoznavna gmota,
pred teboj postane prepoznavno: vse to lahko zaživimo.
Ti si se tako goreče oklenila življenja,
da smo v tem prepoznali Boga.
Hrepenela si po tem, da bi se Bog v tebi uresničeval.
Z enakim hrepenenjem Boga prinašaš tudi v naše srce.
Hvala ti, Marija Pomagaj.
Kraljica si.
Vseh naših src, vseh naših odločitev
in vse naše zgodovine. Amen.

vir molitve: https://fiat90.si/

zgodovina praznika: Katoliška Cerkev

spremni in fotografija: Neža Novak